au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ)
1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair
2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
balíran -a -o prid. (ȋ)
zvit, stisnjen in pripravljen za shranjevanje, transport: balirano seno; Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo E ↑balírati
faksíran -a -o prid. (ȋ)
poslan po faksu: faksirano sporočilo; Faksiran dokument vsaj začasno nadomešča original E ↑faksírati
kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'
mèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ)
računalniški pomnilnik, kjer so začasno shranjeni podatki, ki jih sistem zaradi hitrejšega delovanja kasneje pošlje v napravo: Strežniki po navadi spletno stran zapisujejo v medpomnilnik in jo šele po tem, ko je dokončno zgrajena, pošljejo odjemalcu E (↑)med… + (↑)pomnílnik
negoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) negoválna bolníšnica -e -e [bou̯nišnica] ž (ȃ, ȋ)
bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice: mestna negovalna bolnišnica; Negovalne bolnišnice lahko ponudijo le začasno namestitev ljudem, ki potrebujejo rehabilitacijo v primeru težke in kratke bolezni
negoválna kozmétika -e -e ž (ȃ, ẹ́)
sredstva za nego kože, zlasti na obrazu, in las: naravna negovalna kozmetika; Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami
odložíšče -a s (í)
1. rač. prostor, namenjen za (začasno) shranjevanje besedil ali slik na trdem disku: prenesti prek odložišča; kopirati na odložišče; Vsebino odložišča vstavimo v ustrezen program ter sliko odtisnemo ali shranimo v datoteko
2. del tiskalnika za odlaganje papirja: Odložišče na vrhu tiskalnika sprejme do 150 listov in je hkrati tudi pokrov, pod katerim sta boben in kaseta z barvilom E (↑)odložíti
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
védé -êja m, člov. (ẹ̑-ẹ̑ ẹ̑-ȇ) pog.
kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vedejevec: Po statutu morata biti takoj po praznikih imenovana vedeja generalnega in strokovnega direktorja E po izgovoru okrajšave v. d. za v(ršilec) d(o)lžnosti
vedêjevec -vca m, člov. (ȇ) pog.
kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vede: Čeprav se generalni direktor ni opredeljeval do obeh favoriziranih kandidatov, je nekoliko bolj naklonjeno govoril o dosedanjem vedejevcu E ↑védé
zabójnikSSKJ -a m (ọ̑)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; kontejner (1): bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik; V zabojnikih in prikolicah je nastanjenih več kot 500 ljudi, ki so v potresu izgubili domove
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; kontejner (2): zabojnik za smeti; zabojnik za steklo; Pred leti so po mestu postavili veliko posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov E (↑)zabòj
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
zamrzovátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
pog. prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzovati: Moj računalnik je začel sredi igre iznenada zamrzovati E ↑zamrzováti
zazdrávitiSSKJ -im dov. (ā ȃ)
začasno ali delno ozdraviti: Niso redki primeri, ko se zdravniki soočajo z dednimi boleznimi, ki jih lahko le zazdravijo, v prizadevanju za popolno ozdravitev pa so nemočni E (↑)zdráviti
zazdrávljenje -a s (á)
začasno ali delno ozdravljenje; zazdravitev: Ko je bolezen že v napredovalem stanju, ni več možno ozdravljenje, ampak le zazdravljenje E ↑zazdráviti
zmŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) pog.
priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
zmrzovátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ) pog.
prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzovati: neprestano zmrzovati ob vstavljenem ključku; Računalnik mi je po kakšnem mesecu uporabe začel zmrzovati E (↑)zmŕzniti