krematórij krematórija samostalnik moškega spola [krematóri] stavba, prostor za sežiganje trupel, da se spremenijo v pepel, navadno za žarni pokop
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Krematorium, iz lat. cremāre ‛zažgati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krematọ́rij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krémen1 kremẹ́na m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krẹ̑s 1., m. 1) die Zeit des Johannisfestes am 24. Juni; o kresu; o kresi se dan obesi, Npreg.-Zv.; — die Sonnenwende: poletni, zimski k., Cig. (T.), (hs.); — 2) das Feuer, das am Vorabend des Johannisfestes angezündet wird; kres zažgati, zanetiti; kresovi kore; gori, kakor kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kvadrát Frazemi s sestavino kvadrát:
bíti kàj/kdó na kvadrát,
kàj/kdó na kvadrát
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
petêlin -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje;
zaklati petelina;
hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo;
drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi;
pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina;
družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a)
● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije
♦ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
petêlin -ína m živ. (é í) kikirikanje ~a; ~ na strehi; galski ~ |simbol Francije|; poud.: hoditi kakor ~ |ponosno, bahavo|; vstajati s ~i |zelo zgodaj|; člov., poud. pomiriti bojevita ~a |pretepača|; nečlov., poud. spustiti komu rdečega ~a na streho |zažgati komu hišo|; poud. pritisniti na ~a |sprožiti, ustreliti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin,
gálski petelíni,
kot petêlin na gnóju,
rdéči petêlin,
spustíti rdéčega petelína,
ukrotíti rdéčega petelína,
vstájati s petelíni,
zbújati se s petelíni
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
požgati -žgem dov. požgati, zažgati:
kadar je imel Sodomo poshgati nedol. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati nedol. ǀ Kaj ti druſiga ſturish, kadar eno dusho s' djainam, inu beſſedo v' greh perpravish, ampak de taiſti Tempel Boshy poshgeshc 2. ed. ǀ ogin poshge 3. ed. vashe hishe ǀ kateru ali shivina pojej, ali pak ſe poshgè 3. ed. ǀ vſe pobj, inu poshgj vel. 2. ed. ǀ na naglim bo zhes naſs ta shveplenski ogin prishal, inu naſs poshgal del. ed. m ǀ v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal +del. ed. m ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo poshgala del. ed. ž, inu konzhala ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali del. mn. m naſho priſtavo s' shitom rèd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pripaliti ► pr̥ˈpaːl’t -l’ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prismọ́jen -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet;
rdeč dežnik;
rdeča obleka;
rdeče strehe hiš;
bordo rdeč plašč temno rdeč;
ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč;
kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom;
kot češnja rdeče ustnice;
rdeč kot kri;
belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi;
imeti rdeč obraz;
koža je postala rdeča in boleča;
bila je vsa potna in rdeča;
rdeč kot kuhan rak zelo;
od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč;
rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.:
cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.:
ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sȇraf -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati:
Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se:
kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spustíti -ím dov., spústil (ī í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo // narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo 2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo;
spustiti mrzel zrak v sobo // narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo 3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata;
ni ga spustil v hišo;
stopil je s poti in ga spustil mimo;
spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start 4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene;
dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samicospustíti se
1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
// premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
// premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar
spustívši zastar.:
stopil je s poti, spustivši žensko naprej
spuščèn -êna -o:
most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro;
prim. izpustiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stréha -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča;
popraviti, na novo prekriti streho;
vihar je razkril streho;
opečnata, pločevinasta, slamnata streha;
poševna, ravna, strma streha;
streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami;
sleme strehe;
okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju
♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol// kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom;
platnena streha;
čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe;
iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj
● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; ekspr. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suhljád -i ž (ȃ) suho, odpadlo vejevje: suhljad mu je pokala pod nogami;
iskati, nabirati suhljad;
zažgati grmado suhljadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
úsnje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnẹ̑ma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vožgáti se vožgém se dov. vžgati se, zažgati se: cſi edna hi'za vosgé ſze BKM 1789, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vužgáti -žgém dov. 1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127 2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750 3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8 vužgáti se -žgém se 1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113 2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9 vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5 vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106 vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakresáti -kréšem dov., zakrêši zakrešíte; zakrêsal (á ẹ́) udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresal je kamen in kresilna goba se je vžgala / železje zakreše po steni, da zasmrdi po ognju
● star. v njem zakreše jeza postane jezen; zastar. zakresati star papir zažgati; star. dogodek mu zakreše nove pomisleke vzbudi; star. rad zakreše kako šaljivo reče, povezakresáti se
1. nastati zaradi udarca česa ob kaj trdega, tako da pride do trenja: pod čevlji se zakrešejo iskre
2. ekspr. močno se zaiskriti, se zasvetiti: zakresati se v soncu / oči se zakrešejo
● ekspr. v očeh se mu je zakresalo upanje je bilo videti, da je začel upati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakuríti in zakúriti -im dov. (ī ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom;
zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto;
zakuriti si pipo 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku zakúrjen -a -o:
toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakuríti in zakúriti -im dov. zakúrjenje (í/ȋ/ú ú) kaj ~ peč; poud. ~ stare cunje |zažgati|; ~ na ognjišču, pod kotlom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakuríti in zakúriti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
zapalíti in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ī á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo;
zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.:
zapalivši pipo, je stopil iz hiše
zapáljen -a -o:
vas je bila med vojno zapaljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zapáliti 1., -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zapaliti ► zaˈpaːl’t -l’ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zatrníti in zatŕniti -em, tudi zatŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ) zastar. zažgati: z gorečo svečo je zatrnil senik // prižgati: zatrniti petrolejko / po hišah so se zatrnile luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgan deležnikPRIMERJAJ: zažgati, zažgati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zažgan deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo;
zažgati trske;
z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje // dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo 2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec;
namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline 3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso;
potica se je zažgala
● ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutekzažgáti se
narediti samomor z zažigom samega sebe: iz protesta se zažgati
zažgán -a -o:
zažgan kruh; zažgana hiša; zažgana trava; sam.: duh po zažganem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. zažgêjo tudi zažgó; nam. zažgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ barako; ~ kruh; ~ smetizažgáti se -žgèm se (á ȅ) ~ ~ iz protesta; Potica se je zažgala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgáti -žgèm
dov.1.
kaj narediti, povzročiti, da kaj zagori 2.
kaj z ognjem, plamenom uničiti, poškodovati 3.
kaj pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgàti -žgém dov. razvneti, spodbuditi: Naj za'zgé vöro vnami BKM 1789, 122; Potrdi vöro, zasgi lübezen KOJ 1845, 238; za'zgi i preſzvejti ſzrczé naſe KŠ 1771, 850; i z-lübźnoſztyom tvojom je zasgi KM 1783, 2; Za'zgi tvoje rêcsi vu nami lübéznoszt KAJ 1848, 133; Kriſztus vucsenikoma, Kéh ſzrczá zradoſztyom za'zga BKM 1789, 94; z-ognyenimi jezikmi on je vsze nyé zásgao KM 1783, 52 zažgàti se -žgém se dov. 1. zagoreti, vneti se: zažgéš se, netekni se ga BJ 1886, 8; Ogyen i kak ſscsém, da bi ſze zá'zgao KŠ 1771, 214; i ogen sze zá'zgao prôti Jákobi TA 1848, 63; i mo'zjé zá'zgali ſzo ſze vu 'zéli ſzvojoj eden kdrügomi KŠ 1771, 449 2. razvneti se: Szrditoſzt ſze je za'zgati Mogla BKM 1789, 245; naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zasgémo KM 1783, 11 zažgáni -a -o 1. prižgan: pécs, ſtera je za'sgána KM 1796, 79; pren. V-nyegovom szrczi za'sgáni ogeny nevgászne KOJ 1848, 59 2. vnet, razvnet: Od lübavi prav za'sgáni naj bodem KM 1783, 240
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgati -žgem dov. zažgati:
yh je bil puſtil konzhat, inu nyh meſtu sashgat nedol. ǀ sashge 3. ed. taiſto kambro v' kateri ta Sveti Mosh je premishloval ǀ saſge 3. ed. tu predivu, ter rezhe ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal del. ed. m ǀ je edn hisho saſgal del. ed. m → sežgati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažgeti gl. zažgati ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažíg -a m (ȋ) glagolnik od zažgati: zažig drv / zažig ognja / zažig kadila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zežgàti -žgém dov. zažgati, sežgati: Gda ogen vſze zesgé vinej KŠ 1754, 271; pleve pa ze'zgé KŠ 1771, 10; i zognyom jo ze'zgéjo KŠ 1771, 797; i meſzto nyihovo je zé'zgo KŠ 1771, 72; Csi gli je Zrinyi mouszt zé'sgao KOJ 1848, 95; vküp ſzo znoſzili knige ſzvoje i zé'zgali ſzo je KŠ 1771, 401; szo nyé 'sive zé'sgali KOJ 1845, 10 zežgàti se -žgém se 1. zažgati se, sežgati se: Czomprnſzke knige ſze ze'zgéjo KŠ 1771, 400; koukol i zognyom ſze ze'zge KŠ 1771, 45 2. izžgati se: more se rana zešgati AI 1878, 8 zežgáni -a -o sežgan: Húsz ino Jerónim szta 'siva ze'sgana KOJ 1848, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zmotnjáva -e ž (ȃ) knjiž. 1. zmota: odpovedati se zmotnjavi / zapletel se je v lastne zmotnjave; živeti, ekspr. tavati v zmotnjavi / popraviti, spoznati zmotnjavo 2. pomota, zmešnjava: da ne bo zmotnjave, denar prej preštej 3. (duševna) zmedenost: v zmotnjavi je hotel zažgati hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žár -a in -ú m (ȃ) 1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša;
jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar 2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar;
razgorevanje žara // svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor // toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom 3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar;
peči, popeči, speči na žaru;
stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici 4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar;
biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem 5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žgáti žgȅm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.