gúza -e ž (ū) zastar. zadnjica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mŕda -e ž (r̄) 1. ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu: kaj pomeni ta mrda;
delati mrdo;
obraz je spremenil v jezno, neprijetno mrdo / fant je potegnil mrdo del obraza okrog ust / pooseb. prav težko ga gledam, to kislo mrdo 2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine zadnjega črevesa: kurja mrda // vulg. zadnjica: dali so mu jih po mrdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prdúlja -e ž (ú) knjiž., šalj. zadnjica: udaril ga je po prdulji
● ekspr. vozil se je z zelo staro prduljo motornim vozilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rìt ríti ž (ȉ ȋ) 1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit;
voda mu je segala do riti;
položiti si blazino pod rit;
udariti po riti;
vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah 2. vulg. neznačajen, bojazljiv človek: ta rit je vse izdal;
kaj se dogovarjaš z njim, ki je čisto navadna rit / kot psovka: molči, ti rit; ti rit domišljava; prekleta rit 3. nar. ritina: nakladati snope na voz z ritmi navzven
● vulg. s tem potrdilom si lahko rit obrišeš je brez vrednosti, pomena; vulg. vzdigni že rit vstani; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; vulg. na rit ga bo vrglo, ko bo to izvedel zelo bo presenečen; vulg. brcniti koga v rit odpustiti, odsloviti; vulg. pojdi (hudiču, vragu) v rit izraža veliko omalovaževanje; vulg. lesti komu v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; vulg. piši me v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; vulg. bati se za svojo rit zase, za svoj položaj; vulg. dobiti jih po riti biti tepen; vulg. za to bi ga bilo treba po riti natepsti, kaznovati; vulg. kar naprej so nam bili za ritjo so nas zasledovali; so nas nadzorovali; vulg. nima drugega kot golo rit je brez premoženja; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo; vulg. tvoja obleka je, kot bi jo kravi iz riti potegnil zelo zmečkana; vulg. sveta Neža kuram rit odveže v kmečkem okolju po 21. januarju začnejo kokoši bolj nesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ríta -e ž (ȋ) pog., ekspr. zadnjica: obrisati otroku rito;
gola rita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rítka -e ž (ȋ) ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki;
gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini
● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sedálo -a s (á) 1. del stola, klopi, namenjen za sedenje: stol s pletenim sedalom / voz z dvema sedaloma sedežema / ekspr. zasesti prazna sedala prazne sedeže2. knjiž. zadnjica: brcniti koga v sedalo;
zapeljal se je kar po sedalu;
sedel je samo na polovici sedala
● knjiž. hlače imajo podloženo sedalo del oblačila, ki pokriva zadnjico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sedéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali;
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču;
sedeti na tleh;
sedeti pri peči, pod drevesom;
sedeti v sedlu;
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti;
molče, zamišljeno sedeti;
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal;
sedi kot kup nesreče obupano, žalostno;
sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi;
sedeti v drugi klopi;
na premieri smo sedeli v prvi vrsti 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izražaa) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju;
sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijob) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let;
že večkrat je sedel;
sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi 5. um. žarg. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem;
sedeti za portret 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi;
obvezo namestimo tako, da sedi;
vijak še ne sedi // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
● pog. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati sedé :
sede na klopi, je pletla; sede delati, spati
sedèč -éča -e:
sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo
● sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi
♦ bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tôlst -a -o [tou̯st] prid. (ȏ ó) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst;
tolsta krava;
tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
túrški -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaoctotúrško prisl.:
govoriti (po) turško
● sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zádnjica -e ž (ȃ) 1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma: postaviti se tako, da se pete, zadnjica in ramena dotikajo stene;
potegniti pulover čez zadnjico;
sesti na celo zadnjico;
suniti koga v zadnjico;
udariti koga po zadnjici / spustiti se vzdolž drče po zadnjici; z zadnjico odriniti stol 2. zadnji zgornji del živalskega trupa nad zadnjimi nogami: bič je oplazil konja po zadnjici 3. ekspr. zadnji del česa: iz zadnjice avtomobila se je pokadilo
● šalj. izprašiti komu zadnjico natepsti ga; vulg. s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš to spričevalo je brez vrednosti, pomena; ekspr. lesti komu v zadnjico izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; ekspr. dati, naložiti jih komu po zadnjici natepsti ga; ekspr. dobiti jih po zadnjici biti tepen; ekspr. tresti se za svojo zadnjico bati se zase, za svoj položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.