satisfákcija -e ž, pojm. (á) izobr. zadoščenje, zadostitev
zadostíti -ím dov. zadôsti -íte; zadóstil -íla, -ít/-ìt, zadoščèn -êna; zadoščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ pravici; neobč.: Njemu je težko ~ ustreči; ~ pogojem izpolniti pogoje; neobč. zadostiti koga/kaj ~ in pomiriti otroka zadovoljiti; neobč. zadostiti za kaj ~ ~ krivico oddolžiti se, opravičiti se
zadoščênje -a s, pojm. (é) ~ navda, prevzame zmagovalca; imeti ~ pri delu; Pohvala mu je v ~; ~ predpisom; ~ vsem potrebam; dati sosedu ~ za žalitve