kloníca -e ž (í) - 1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija
// pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica - 2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
podkòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti
// star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu
♦ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
prsobrán -a m (ȃ) voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
zaklòn -ôna m (ȍ ó) - 1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon
// kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja - 2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon
● knjiž., redko svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod
♦ lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej
zakrítje -a s (ȋ) glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake
// zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom