amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bánkaSSKJ -e ž (ȃ) bánka podátkov -e -- ž (ȃ, ȃ)
velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov: centralna banka podatkov; Nujni pogoj za realizacijo zakona bo tudi kakovostna banka podatkov, ki bo podlaga za upravljanje človeškega potenciala in za kadrovanje v uradniškem vrhu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati 2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
diskriminatórnost -i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti 2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
eskivírati -am nedov. in dov. (ȋ) izogibati se čemu: Oseba, ki je do sedaj eskivirala določbe zakona in zavirala postopke izvajanja zakona, ne more biti priporočilo, ampak prej obratno E ← frc. esquiver 'spretno se izogniti, izmuzniti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
hčíSSKJ hčére ž (ȋ ẹ̑) vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: Delavke trdijo, da matična družba ni spoštovala zakona o finančnem poslovanju podjetij in da je bil stečaj hčere v Dobovi zrežiran E = stcslov. dъšti, hrv., srb. kćî, češ. dcera, rus. dóčь < slovan. *dъt'i = litov. duktė̃, stind. duhitár-, gr. thygátēr, got. daúhtar < ide. *dhugh2tḗr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
homologácija -e ž (á) 1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča 2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
igrálničar -ja m, člov. (ȃ) lastnik igralnice: Igralničarji računajo, da jim bo sprememba zakona o igrah na srečo dovolila odprtje več igralnic, kot jim je dovoljevala dosedanja načelno uveljavljena strategija E (↑)igrálnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
implementácija -e ž (á) 1. dejanje, s katerim kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta; implementacija strategije; implementacija zakona; Na tej seji smo udeleženci razpravljali zlasti o problemih implementacije konvencije 2. rač. uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem sistemu: implementacija strežnika; Na prvi pogled je videti, kot da gre le za zabavo, a s tem pridobljeni algoritmi so neprecenljivi tudi na drugih področjih robotike in implementacij E ← agl. implementation 'izvršitev, izvedba' iz ↑implementírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
informatizírani -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z informatizacijo: informatizirani podatki; informatizirana baza; Iz predlagane novele zakona ni razvidno, do kdaj naj bi se vzpostavila informatizirana evidenca E ↑informatizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) ljúdska iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȗ, ȋ)
pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo: Obravnava predloga zakona, vloženega v okviru ljudske iniciative, ne bi zadržala obravnave drugih predlaganih zakonov, ki se nanašajo na isto področje
// tako organizirana skupina občanov: Ljudska iniciativa je vložila zahtevo za razveljavitev sklepa
// predlog, pobuda, zahteva državnemu organu, ki jih predlaga tako organizirana skupina občanov: vložiti ljudsko iniciativo; V Švici ni redkost, da smejo volivci zaradi zavlačevanja državnih organov o kakšni ljudski iniciativi odločati šele nekaj let po tem, ko je bila vložena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
národnostnik -a m, člov. (á) pog. poslanec madžarske, italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu: Narodnostnika sta glasovala za novelo zakona E (↑)národnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nèkoheréntnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekoherentnega: nekoherentnost pravnega sistema; nekoherentnost zakona; Pomenska nekoherentnost otežuje razumevanje besedil E ↑nèkoherénten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nèkonsisténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekonsistentnega: opozoriti na nekonsistentnost; nekonsistentnost v zakonu; Vlada je v mnenju zapisala, da zakona zaradi nekonsistentnosti in premalo domišljenih rešitev ne more podpreti in da bo v najkrajšem možnem času pripravila svoj predlog sprememb zakona E ↑nèkonsisténten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nèsprejèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejetje: nesprejem proračuna; nesprejem ustave; nesprejem zakona; Na nujnih sejah bi odločali o nujnih aktih, katerih nesprejem bi povzročil težko popravljive posledice za delovanje države E (↑)nè… + (↑)sprejèm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nèsprejétje -a s (ȅ-ẹ̑) dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejem: nesprejetje amandmaja; nesprejetje proračuna; Nesprejetje tega zakona bi povzročilo vladno krizo E (↑)nè… + (↑)sprejétje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
nètŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) ki ni tržen: netržna cena; netržna dejavnost; netržna naložba; Predlog zakona opredeljuje vzajemne sklade kot odprte investicijske sklade, ki lahko v netržne vrednostne papirje naložijo le desetino svojih sredstev E (↑)nè… + (↑)tŕžen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
novelácija -e ž (á) pravn. sprememba, dopolnitev veljavnega zakona, dokumenta: novelacija zakona; Vlada je rudnikom rjavega premoga v zapiranju naročila, naj do konca septembra pripravijo novelacije krovnih programov zapiranja E (↑)novéla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á) 1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon 2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
pirátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na nezakonito prisvajanje, razmnoževanje izdelkov elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: piratski posnetki; piratski program; piratsko kopiranje; Zoper piratske proizvajalce in trgovce so sprožili obsežno kampanjo, resnejše učinke pa pričakujejo šele po sprejetju novega zakona o avtorskih pravicah E ↑pirát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
posočnína -e ž (ī) obvezni posebni denarni prispevek za obnovo Posočja po potresu leta 1998: plačati posočnino; Odgovora oziroma dogovora, na podlagi katerega predpisa – ali dopolnjenega zakona o posočnini ali novega interventnega zakona – se bodo delila ta in druga sredstva, še ni E po zemljepisnem imenu Posočje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
próticigarétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki omejuje kajenje tobaka; protikadilski, protitobačni: proticigaretni obliži; Od proticigaretnega zakona naprej skoraj ni lokala brez teras z odejami in grelci za kadilce E iz próti cigarétam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
prótitobáčni -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki omejuje kajenje tobaka; proticigaretni, protikadilski: protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja; Posebna protitobačna policija ima pravico, da nenapovedano vdira v restavracije, pisarne in vsa druga javna mesta in ugotavlja, ali so v zraku sledi dima E iz próti tobákuprótitobáčni zákon -ega -óna in -a m (ọ̑-ȃ, á ọ́; á)
uradna prepoved kajenja na javnih mestih: V 500 manjših lokalih po Sloveniji so opozorili na posledice novega protitobačnega zakona, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
raztròsSSKJ -ôsa in -ósa m (ȍ ó; ọ́) raztròs pepéla -ôsa in -ósa -- m (ȍ, ẹ̑; ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru: Na ministrstvu so v razlagi zakona navedli, da se raztros pepela na določenem mestu zunaj pokopališča lahko opravi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere naj bi bil ta obred oziroma pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
revidíranje -a s (ȋ) 1. pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: notranje revidiranje; Poglavitni cilj zakona je napisati taka določila, ki bodo jasneje kot dosedanji zakon določala organiziranost, pristojnosti, postopek revidiranja ter pogoje za delo računskega sodišča 2. spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav: Univerza je ob polemikah zadnjih dni objavila sporočilo, da noče spodbujati revidiranja zgodovine, temveč le slišati odgovore in mnenja o aktualnih vprašanjih E (↑)revidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
tajkúnski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na tajkune: tajkunski krediti; tajkunska privatizacija; tajkunska posojila; Pripravljena je novela zakona o prevzemih, ki naj bi preprečil tajkunsko lastninjenje podjetij E ↑tajkún
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
tájming -a in timing -a cit. [tájming-] m (ȃ) pog. 1. časovno načrtovanje: Bojim se, da tajming sprejemanja tega zakona in vsebina mnogim ne bosta všeč 2. časovna razporeditev: Po tajmingu, ki smo ga dobili, je ta točka povsem na koncu E ← agl. timing iz time 'časovno načrtovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
toplovôdar -ja m, člov. (ȏ) slabš. gej, homoseksualec; pederSSKJ, buzi, homič: Po dolgih letih zakona je ugotovila, da je njen mož toplovodar E (↑)toplovòd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
veríženje -a s (í) 1. dejstvo, da se kaj dogaja, razvršča drugo za drugim: veriženje dogodkov; veriženje kreditov odobritev novega kredita z navezavo na predhodnega; prepoved veriženja pogodb; Določila novega zakona o delovnih razmerjih onemogočajo dalj časa trajajoče veriženje zaposlitev za določen čas 2. ukvarjanje s preprodajo česa, navado z namenom dvigovanja cene na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: veriženje delnic; veriženje z zemljišči; Iz strokovnih služb zbornic in prometnega ministrstva je treba takoj odstraniti uradnike, ki so vpleteni v veriženje z dovolilnicami in denarjem 3. vsebinsko nizanje, nejasno, zapleteno sporočanje: Pri študijah o umetnosti, ki jih ne pišejo umetnostni zgodovinarji, se hitro izkaže, da gre predvsem za jalov poskus narativnega veriženja in skladiščenja teoremov E (↑)verížiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
vídeopirátstvo -a in vídeo pirátstvo -- -a s (ȋ-ȃ) nezakonito širjenje, razmnoževanje in prodaja kopij videoposnetkov, zlasti komercialno uspešnih filmov: pregon videopiratstva; razmah videopiratstva; problematika videopiratstva; Ko želi predlagatelj zakona v celoti legalizirati vse izvajalske oblike, mora zaradi razširjenosti videopiratstva storiti vse, da ga ne bo v obstoječih razmerah pravzaprav legaliziral E ↑vídeopirát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.