nanašajoč se na azilante: azilantske pravice; razprava o azilantski problematiki; azilantska zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
béli církus, cél církus, délati církus, jè cél církus, napraviti cél církus, naredíti cél církus, nastál je cél církus, zgánjanje církusa, zgánjati církus
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na delovno pravo: delovnopravni predpisi; delovnopravna zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
domovínskoprávni -a -o (ȋá; ȋȃ) ~a zakonodaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je za nadzor zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarni nadzor, pregled, predpis, ukrep; fitosanitarna uprava; fitosanitarna zakonodaja / fitosanitarno spričevalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi
// ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev
2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija
- humáno prisl.:
ravnati humano z ujetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: gospodarstvo implementira dosežke znanosti; implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo Evropske unije v Slovenijo
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: implementirati tehnologijo za črpanje nafte
- implementíran -a -o:
v celoti implementiran tehnični standard; implementirana zakonodaja / implementirana programska oprema regulira potek proizvodnega procesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Imam težavo pri pripravi internega navodila v zvezi s postopki zaradi insolventnosti, torej s postopki, ki se vodijo proti tistim gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali prezadolženi ali dlje časa plačilno nesposobni. Za poimenovanje postopkov sem uporabila pridevnik insolventen ( insolventni postopki ), ki je tudi v SSKJ2 in v Slovenskem pravopisu, a so me sodelavci opozorili, da je prava oblika termina insolvenčni postopek ali postopek zaradi insolventnosti . Kateri termin naj torej uporabim?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je v zvezi z invalidi 1. ali invalidnostjo 1.
- 1.1. ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invaliden
- 1.2. ki temelji na invalidnosti 1., izhaja iz invalidnosti 1.
- 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo invalidi 1.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. pravica do izdajanja zakonov; zakonodajna oblast1: državni zbor ima legislativo
2. telo, ki ima zakonodajno oblast; zakonodajno telo: delo legislative
3. zakonodaja: legislativa s premoženjskega področja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature
2. zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na lustracijo: lustracijski postopek, ukrep, zakon; lustracijska razprava, zakonodaja; lustracijsko sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
knjiž. neprenehoma: nenehoma je v zadregi; zakonodaja se na tem področju nenehoma spreminja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- ki je spremenjen, dopolnjen z novelo 1.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica, zaščita; patentna zakonodaja / patentna listina
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik
♦ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. ki odločitve glede ravnanja prepušča posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: permisivna družba; liberalna javnost ni niti ravnodušna niti permisivna
2. ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču, ne zahteva upoštevanja določenih pravil, načel: permisiven odziv; permisivna drža; ločimo permisivne, avtoritarne in odsotne starše
3. ki temelji na popuščanju in neomejevanju: permisivna metoda; permisivna vzgoja / permisivna zakonodaja / permisivni liberalizem preprečuje vizijo organiziranega urbanističnega načrtovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
- 1.1. samec te živali
- 2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?
(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na pokrajino:
a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika
b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej
c) pokrajinska uprava, zakonodaja
- pokrajínsko prisl.:
ta država je pokrajinsko zelo različna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ekspr. nanašajoč se na Jugoslavijo pred 6. aprilom 1941: predaprilska zakonodaja / predaprilska Jugoslavija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- 1. ki je v zvezi s predatorji ali predatorstvom, lovom drugih živali za hrano
- 2. ki je v zvezi s predatorji ali predatorstvom, izkoriščanjem, izrabljanjem drugih v svoje namene
- 2.1 ki je v zvezi s predatorji ali predatorstvom, izkoriščanjem, izrabljanjem drugih v spolne namene
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dobíti manévrski prôstor, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dopúščati manévrski prôstor, iméti manévrski prôstor, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izkorístiti manévrski prôstor, manévrski prôstor, nájti [svój] prôstor pod sóncem, ní prostóra za kóga/kàj kjé, odpírati manévrski prôstor, povéčati manévrski prôstor, prôstor pod sóncem, razšíriti manévrski prôstor, zmánjšati manévrski prôstor, zóžiti manévrski prôstor
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je, deluje proti mafiji: protimafijski zakon; protimafijska komisija; protimafijska zakonodaja; protimafijsko tožilstvo / protimafijski boj, proces; protimafijska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je proti monopolu: podjetje je kršilo protimonopolne zakone; protimonopolna politika; protimonopolna tožba, zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je, deluje proti piratom ali piratstvu: protipiratski ukrepi, zakoni; protipiratska organizacija; protipiratska zakonodaja / protipiratski program; protipiratska tehnologija, zaščita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je proti tajkunom: protitajkunski ukrepi; protitajkunska kampanja; protitajkunska zakonodaja / protitajkunska vojna boj proti tajkunom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ki je proti kajenju tobaka (v javnih prostorih): protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja / protitobačni zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na referendum: referendumski izid, rezultat; referendumska pobuda; referendumska zakonodaja; referendumsko vprašanje / referendumsko območje / referendumski molk prepoved predvolilne propagande, navadno dan pred referendumom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri ustreznem prevodu angleškega termina regulatory authority , ki ne označuje nadzornega, upravnega ali izvršnega organa, ampak organ za urejanje in sprejemanje predpisov. V dokumentih se pojavljajo tri slovenske različice: regulativni organ , regulatorni organ in redko regulacijski organ . Katera različica je najustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na politiko v povezavi s čim socialnim: socialnopolitično gibanje / socialnopolitična zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušatemoj najnoviji hit.
Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje
♦ pravn. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
- pogovorno kdor uporablja elektronsko pripravo za kajenje, ki uparja tekočino z nikotinom
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadrževal ga je, da ne bi padel / zadrževal je konja, ko sem stopal na voz
2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadrževal deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadrževati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadržujejo promet
3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadrževati kri s pritiskom na žilo / zadrževati solze
4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zadržuje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zadržuje vlago
5. delati, da se kaj ne širi
a) na večjo površino: korenine zadržujejo prst, da je veter ne odnaša
b) v okolico: mah zadržuje vlago / šamot dobro zadržuje toploto
6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadrževati pošiljke na carini
7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zadržuje rast; neustrezna zakonodaja zadržuje gospodarski razvoj
8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadrževati izplačilo zaslužka / ekspr. zadrževati zlom države
9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadrževati jezo; veselje je težje zadrževati kakor žalost
// z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadrževati dih, jok, kašelj / zadrževati korak
10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadrževali / ni mogel priti, ker so ga zadrževali neodložljivi opravki
// povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadrževalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadrževal, da ni vsega povedal
11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zadržuješ; kaj me zadržuješ s tako nepomembnimi stvarmi; ne bom te zadrževal, samo nekaj nujnega ti moram povedati
- zadrževáti se
1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadrževal tri dni / v dolini se je cel dan zadrževala megla / poleti se zadržujejo na deželi stanujejo, živijo
2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadrževal se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadrževati
● publ. na seji so se dlje zadrževali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali
- zadrževáje :
zadrževaje jezo je zapustil sobo
- zadržujóč -a -e:
prisluškoval je, zadržujoč dihanje; prisl.: ravnati zadržujoče
♦ glasb. zadržujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando
- zadrževán -a -o:
zadrževan jok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Ali ni delovno aktiven prav tako kot npr. delovno pravo pretvorba iz zveze pridevnika in samostalnika (delovna aktivnost)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
1. izdajanje zakonov: sodelovati pri zakonodaji / prenesti zakonodajo na drug organ zakonodajno pravico
2. celota zakonov: urediti zakonodajo; evropska zakonodaja / davčna, delovna zakonodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
star. zakonodaja: proučevati, spremeniti zakonodajstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
star. zakonodaja: zakonodavstvo je pravica suverene oblasti / imeti zakonodavstvo zakonodajno pravico, oblast / zakonodavstvo te države je vzorno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.
Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).
Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.