krívec1 -vca m (ī) - 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja
- 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo - 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
- 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
strgálo -a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode;
kovinsko, plastično strgalo;
ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir
♦ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.