zakolobáriti -im dov. (á ȃ) ekspr.  

1. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti: pes zakolobari okrog dreves / zakolobariti v krogu / zakolobariti z dežnikom
2. 2. začeti hoditi v kolobarjih, krogih: moral se je držati steze, sicer bi zakolobaril
   // začeti se premikati v kolobarjih, krogih: plamen zakolobari proti nebu / na strehi reševalnega avtomobila zakolobari rdeča luč se zavrti
3. 3. redko nespretno, opotekaje se iti, stopiti; zakolovratiti: zakolobariti na drugo stran ceste; zakolobariti po pivnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́) 

1. 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
2. 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
3. 3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
4. 4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
   ● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; redko okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; redko z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́) 

1. 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
   ● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli

zaokrožíti se in zaokróžiti se 
1. 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
2. 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
   ● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je

zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.