zakuríti in zakúriti -im dov. (ī ú) 

1. 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj
   // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje
2. 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo
3. 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo
4. 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku

zakúrjen -a -o: toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.