asfált -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste
// ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
cín -a m (ȋ ī) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
fižólovka -e ž (ọ̑) - 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka
- 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka
- 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
kosíter -tra m (í) kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom; kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol
lót1 -a m (ọ̑) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot
nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú) ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom
peteršìlj tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja
♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak
prevréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti
♦ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končanoprevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt
scementírati -am dov. (ȋ) prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali
// publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
spájka -e ž (ȃ) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko; plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem
stík -a m (ȋ) - 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom
- 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami
- 3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik
// v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika - 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju
// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci - 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
svínec -nca m (í) mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec; rudnik svinca; hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko; torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo
// zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico
// ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce
● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje
♦ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi svinec ki mu je dodan antimon
zacementírati -am dov. (ȋ) prekriti, zaliti s cementno malto: zacementirati razpoke / zacementirati gnojnično jamo zabetonirati // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: zacementirati svoj položajzacementíran -a -o: zacementirana mnenja, načela
zacíniti -im dov. (í ȋ) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki puščazacínjen -a -o: zacinjena cev
zafugírati -am dov. (ȋ) grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave: zafugirati stike s cementno malto
zalíti -líjem dov. (í) - 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo
- 2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo
- 3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko
- 4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje
// z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha - 5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas
- 6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom
- 7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
- 8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom
- 9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo
- 10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba
zalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem
zalít -a -o - 1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo
- 2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit
zalítje -a s (ȋ) glagolnik od zaliti: voda za zalitje
zaliváča -e ž (á) zalivalka: zaliti z zalivačo
zalótati -am dov. (ọ̑) teh. zadelati, zaliti z lotom: zalotati luknje na kotlu / zalotati z mehkim lotom / zalotati spoj
zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í) - 1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo; naliv je zaplavil dolino z blatom
- 2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop
zaplávljen -a -o tudi zaplavljèn -êna -o: zaplavljena struga; zaplavljeno polje
zasmolíti -ím dov., zasmólil (ī í) - 1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami
- 2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln
- 3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače
zasmolíti se kem. spremeniti se v smolo: sušljiva olja se na zraku zasmolijo
zasmoljèn -êna -o: zasmoljene in strgane hlače; deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda
zaspájkati -am dov. (ȃ) teh. zadelati, zaliti s spajko: zaspajkati luknjo / zaspajkati dele cevi med seboj spojiti s spajko
zasvínčiti -im dov. (í ȋ) teh. zaliti s svincem: zasvinčiti konce kablov
● knjiž. zasvinčiti carinsko pošiljko zaplombirati
zvítek -tka m (ȋ) - 1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek; tapetni zvitek; zvitek blaga, linoleja; zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih
// kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar
// zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica - 2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov; papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek
- 3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek; penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek
// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek
// kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku