asfált -a m (ȃ) zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste;
zaliti z asfaltom jame na cesti;
bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal;
naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bitúmen -mna m, snov. (ú) zaliti cestišče z ~om; naravni ~ zemeljska smola
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cín1 -a m (ȋ ī) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fižólovka -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko;
stožec zloženih fižolovk na njivi;
ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup;
posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
helofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jȗg -a m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo ETIMOLOGIJA: ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kosíter -tra m (í) kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom;
kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kosíter -tra
m kem. bela, lahko taljiva kovina
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja] 1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
líti lȋjem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lót1 -a m (ọ̑) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lót1 -a m, snov. (ọ̑) |zlitina|: zaliti razpoko z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú) ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
peteršìlj tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj;
vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja
♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plọ̑mba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polejáti tudi polijáti -jém dov. 1. politi, zaliti, zmočiti: i z-vrêlov vodov namali polejáti AIP 1876, br. 1, 8; Polejé szüho zemlô KAJ 1870, 19; Potom je z-vodôv polejéjo KAJ 1870, 81; z-oliom ga je od zgora poleijao KM 1796, 21; Toga krſzti prineſſenoga naj polijé z-naturálſzkov vodou KMK 1780, 59; pren. ino polei mojo düſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 48 2. obliti: Vszigdár szkuzé polijéjo lice KOJ 1845, 19; i ove okolisztojécse lüdih szo szkuzé polejjale KOJ 1845, 81; ſzkuzami polej ocsi moje KM 1783, 115 polejáni -a -o 1. poplavljen: i 'ze malo falilo, ka je nê cêli Budapest polejan AIP 1876, br. 3, 7 2. oblit: Jezuſſa ocsi 'suhkimi ſzkuzami polejáne KM 1783, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati] 1. potresti z moko ali povaljati v moki
2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prevréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti
♦ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končanoprevrét -a -o:
zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
scementírati -am dov. (ȋ) prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spájka -e ž (ȃ) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko;
plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spájka -e
ž teh. zlitina za spajanje kovinskih delov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
stík1 -a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama;
stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo;
prekriti stike z letvami;
zaliti, zamazati, zatesniti stike;
zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik;
dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami;
državi sta pretrgali, vzpostavili stike;
gospodarski, kulturni, politični stiki;
odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pisnih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci // v zvezah: stiki z javnostmi in stiki z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: občinska služba za stike z javnostmi; vodja stikov z javnostmi 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svínec -nca m (í) mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec;
rudnik svinca;
hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko;
torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo / zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico// ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce
● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje
♦ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi svinec ki mu je dodan antimon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut] desertno vino, aromatizirano z zelišči in okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zacementírati -am dov. (ȋ) prekriti, zaliti s cementno malto: zacementirati razpoke / zacementirati gnojnično jamo zabetonirati// publ. narediti kaj čvrsto, trdno: zacementirati svoj položaj zacementíran -a -o:
zacementirana mnenja, načela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zacementírati -am
dov.kaj prekriti, zaliti s cementno malto
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zacíniti -im dov. (í ȋ) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen -a -o:
zacinjena cev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaciniti ► zaˈciːnt -nėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zafugírati -am dov. (ȋ) grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave: zafugirati stike s cementno malto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zafugírati -am dov. -an -ana; zafugíranje (ȋ) kaj z/s čim ~ stike s cementno malto zaliti, zadelati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zafugírati -am
dov.kaj grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zalejáti -lejém dov. zaliti, potopiti: Da me neza-lejé válovje vôd TA 1848, 54; ki szo nyé nekaj vu Temes vodi zalejjali KOJ 1848, 71 zalejáti se -lejém se potopiti se, utoniti: Pod šterim se léd stere, ešče se zná zalejáti BJ 1886, 32; ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalíti -líjem dov. (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo 2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo 3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje // z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha 5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln;
reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas 6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom 7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom 9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo;
zaliti dobro kupčijo 10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba zalíti se ekspr.
napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem
zalít -a -o
1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo
2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalíti -líjem dov., nam. zalít/zalìt; zalítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj ~ cvetje; poud. Rdečica ga je zalila |zardel je|; Voda je zalila rov; poud. ~ diplomo |proslaviti s pitjem|; zaliti koga/kaj z/s čim ~ drogove z betonom; poud. Sosed ga je zalil z vinom |mu je dal piti v velikih količinah|zalíti se -líjem se (í) poud. |napiti se alkoholne pijače|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalíti -líjem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaliti ► ˈzaːl’t zaˈl’iːjen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalíti se -líjem se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zalítje -a s (ȋ) glagolnik od zaliti: voda za zalitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaliváča -e ž (á) zalivalka: zaliti z zalivačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zalótati -am dov. (ọ̑) teh. zadelati, zaliti z lotom: zalotati luknje na kotlu / zalotati z mehkim lotom / zalotati spoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í) 1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo;
naliv je zaplavil dolino z blatom 2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop zaplávljen -a -o tudi zaplavljèn -êna -o:
zaplavljena struga; zaplavljeno polje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapolníti in zapólniti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončno narediti polno kaj
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).
2.
kdo/kaj narediti časovno polno kaj s čim
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z dopolnitvijo odpraviti kaj s čim
Zev se zapolni z j.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
zasmolíti -ím dov., zasmólil (ī í) 1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami 2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln 3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače zasmolíti se kem.
spremeniti se v smolo: sušljiva olja se na zraku zasmolijo
zasmoljèn -êna -o:
zasmoljene in strgane hlače; deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaspájkati -am dov. (ȃ) teh. zadelati, zaliti s spajko: zaspajkati luknjo / zaspajkati dele cevi med seboj spojiti s spajko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaspájkati -am dov. -an -ana; zaspájkanje (ȃ) kaj ~ dele cevi med seboj |spojiti s spajko|; ~ luknjo |zadelati, zaliti s spajko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zasvínčiti -im dov. (í ȋ) teh. zaliti s svincem: zasvinčiti konce kablov
● knjiž. zasvinčiti carinsko pošiljko zaplombirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zasvínčiti -im dov. -en -ena; zasvínčenje (í ȋ) teh. |zaliti s svincem|: kaj ~ konce kablov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zvítek -tka m (ȋ) 1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek;
tapetni zvitek;
zvitek blaga, linoleja;
zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih // kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar / zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov;
papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek 3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek;
penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek // kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.