stotér -a -o štev. (ẹ̑)
1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin
2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zalívček -čka m (ȋ)
manjšalnica od zaliv: obala, razčlenjena z zalivčki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Število zadetkov: 2