Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stotér -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki;
v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.:
uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih
zalívček -čka m (ȋ)
manjšalnica od zaliv: obala, razčlenjena z zalivčki
Število zadetkov: 2