dêjstvo -a s (ȇ) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi;
izkrivljati, ponarejati dejstva;
upoštevali so samo dejstva;
seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
♦ pravn. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Deležniške oblike: »prenesen«, »prenešen« in sorodne zagateVečkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
diskrecíja -e ž, pojm. (ȋ) izobr. zanesti se na prijateljevo ~o obzirnost, uvidevnost; pravn. svobodni preudarek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fígamóž in fíga móž -á m, mn. fígamožjé in fíga možjé (í-ọ̑) pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža;
nisem mislil, da si tak figamož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fígamóž -á m -u -á -u -em; -á -móž -éma -á -éh -éma; -jé -móž -ém -é -éh -mí člov. (íọ̑) poud. Ne moreš se zanesti na takega ~a |nezanesljivega človeka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fírma -e ž (ȋ) 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami;
izvozna firma;
stara firma;
zastopstvo tujih firm 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo;
spremeniti firmo;
določbe o firmi
● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
frfrávec -vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
bíti od hudíča,
čŕn kot hudíč,
gŕd kot hudíč,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti hudíča v sêbi,
íti [hudíču] v rìt,
íti k hudíču,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
izpúliti hudíču rép,
málanje hudíča na sténo,
málati hudíča na sténo,
ne báti se ne biríča ne hudíča,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne báti se ne hudíča ne biríča,
ne báti se ne hudíča ne smŕti,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
od hudíča,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
posláti kóga/kàj k hudíču,
pošíljati kóga/kàj k hudíču,
trísto hudíčev,
zapisáti se hudíču,
zgrábiti hudíča za róge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim.
Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan.
Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt,
ígra z odpŕtimi kártami,
igránje z odpŕtimi kártami,
igráti na kárto čésa,
igráti z odpŕtimi kártami,
iméti móčne kárte [v rôkah],
iméti vsè kárte v rôkah,
odkríti [svôje] kárte,
podréti se kot híšica iz kárt,
pokazáti [svôje] kárte,
sesúti se kot híšica iz kárt,
stáviti na kárto čésa,
stáviti vsè na êno kárto,
zrúšiti se kot híšica iz kárt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo,
dáti kóga v kládo,
kláda kládasta,
kláda leséna,
kláda pijána,
kláda pijánska,
lén kot kláda,
léna kláda,
ležáti kàkor kláda,
ležáti kot kláda,
pásti kot kláda,
pijàn kot kláda,
spáti kot kláda,
státi kot kláda,
tŕd kot kláda,
vkleníti kóga v kládo,
zaspáti kot kláda
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda,
bléd kot kréda,
dajáti na krédo,
dáti na krédo,
dobíti na krédo,
kupíti na krédo,
kupovánje na krédo,
kupováti na krédo,
na krédo,
nakúp na krédo,
píti na krédo,
pítje na krédo,
na kredo,
prodája na krédo,
prodáti na krédo,
zapisáti kàj s krédo v dímnik,
živéti na krédo,
življênje na krédo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lojálnost -i ž (ȃ) 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost;
zanesti se na lojalnost državljanov;
lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor;
njegova lojalnost in čut tovarištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lúftar -ja m (ú) pog. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Mazalno oljeJe za angleški termin lubricating oil ustrezen termin mazivno olje ali mazalno olje ? Gre za olje, ki zmanjšuje trenje med drsnimi ploskvami. SSKJ omenja oba termina, mazivno olje pri pridevniku maziven , mazalno olje pa pri pridevniku mazalen . Kateri termin je torej ustreznejši za strokovno rabo?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ī í) s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje;
na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi;
deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris // ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralonaplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o:
naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi;
neizpodbitna resnica;
ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica slovenskih študentov v svobodni slovenski državi do šolanja v lastnem jeziku nèizpodbítno prisl.:
neizpodbitno dokazati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nemírnež -a m (ȋ) ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost;
v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep;
nepreračunljiva beseda, obljuba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèsolíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki ni soliden: nesoliden trgovec;
ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo
● pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen// star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèstanovítnež -a
m kdor ne vztraja, ostaja dalj časa pri svojih odločitvah, navadah, nazorih![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
nésti nésem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèzanesljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) na katerega se ne da zanesti: nezanesljiv človek;
označili so ga kot politično nezanesljivo osebo / njegov spomin je nezanesljiv / ekspr. čez potok so šli po precej nezanesljivi brvi premalo trdni; nezanesljiva ura / njegov položaj je nezanesljiv negotov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
niháti -ám dov. 1. pustiti, prepustiti: ártiga neſche Boug brezi kaſtige niháti, ſteri goder nyegovo ſzvéto imé jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ſteri bi zapovidávao, ka nám je csiniti ali niháti KŠ 1771, 435; Mér nihám vám KŠ 1771, 315; je Jezus erkao nyemi: niháj zdaj KŠ 1771, 10; niháj zdaj KM 1796, 95; Niháj, niháj BKM 1789, 454; Nihájte je: ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; Náj’te mô'ze devojke AIP 1876, br. 1, 1; ſztáre peſzmi ſzem navéksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; Jaſz ſzam vám példi nihao KŠ 1771, 18; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; I niháo je je, i odiſao je KŠ 1771, 53; za volo mirovcsine je niháo na Lota, naj bi ſzi meſzto odebrao KM 1796, 16; szvojim Magyarom je tudi malo pokoja niháo KOJ 1848, 9; I dotekno ſze je nyé roké, i nihála jo je tréslika KŠ 1771, 25; ino ſzmo tá niháli otrocsjo ſálo TF 1715, 8 2. zapustiti: Nihá je Judeo, i odiſao je páli vu Galileo KŠ 1771, 274 niháti se -ám se 1. pustiti se, prepustiti se: Ovo nihá ſze vám hi'za vaſa püſzta KŠ 1771, 78; Pregányamo ſze, ali ne nihámo ſze KŠ 1771, 535 2. prepustiti se komu, zanesti se na koga: Jaſz ſzam ſze nihao na Bogá BKM 1789, 409; Nihám ſze veſz na tébe BKM 1789, 404; Jaſz ſzam ſze niháo na Bogá SŠ 1796, 142; Na Bo'zo volo nihájmo ſze BRM 1823, 131 nihávši -a -e ko je pustil: Teda, nihávſi to lüſztvo, ſou je vu hi'zo Jezus KŠ 1771, 45; da na sztoli nihávsi ostijo KOJ 1914, 150 niháni -a -o puščen, prepuščen: i niháni je Jezus ſzám i ta 'zena KŠ 1771, 292; Stera je pa zaiſztino vdovicza i ſzáma nihána KŠ 1771, 640; Bocskai Stevani je pa niháno Erdélszko KOJ 1848, 87; Dovicze i ſziroute, Ki ſzo li na te niháni BKM 1789, 294; Naj vecs nej cslovecsim 'zelám, nego Bo'zoj vouli to niháno vu tejli vrejmen 'zivé KŠ 1771, 710
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odpustiti1 dov., F
10,
condonare, ſhenkati,
odpuſtiti;
dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati;
ignoscens, kateri
odpuſty;
ignoscere, odpuſtiti, ẛaneſti, perṡaneſti, pregledati;
ignoturus, -a, -um, kateri
bó odpuſtil;
indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more
odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane;
parcere, ſe ſhonati,
odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati;
piabilis, -le, kar ſe lahku more
odpuſtiti;
repropitiari, odpuſtiti. Lev:19.
[v.22.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
osránec -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad // bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pezdè -éta [pəzde] m (ȅ ẹ́) nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti;
v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenesti1 dov., F
6,
clibanus, pèzh, katera ſe more
preneſti;
degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá ẛaneſti;
deportare, odneſti, ali perneſti,
preneſti;
supervehere, vel supervehi, zhes prepelati, zheṡ
preneſti;
transferre, preneſti, prózh pelati, preloṡhiti, preſtaviti, preſeliti;
transportare, preneſti, zhes na uno ſtran neſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámopreskŕba -e ž (ȃ-ȓ) preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
siguren ► seˈgüːrėn -rna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
síla Frazemi s sestavino síla:
polítika popúščanja,
polítika síle,
síla kóla lómi,
víšja síla,
z vsèmi sílami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
spomín -a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša;
zanesti se na svoj spomin;
imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke / fotografski spomin sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo;
jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu / zgodovinski spomin ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom;
vznes.: oddolžiti se spominu umrlega;
človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine;
druga knjiga spominov 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika;
praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
spomín -a
m1.
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
GLEJ ŠE: pozabljiv,
spominjati se,
spomniti,
spomniti,
dan1,
pozabiti,
spominjati se,
spominjati se,
spominjati se,
spomniti se,
zapominjati si,
zapomniti si,
zapomniti si,
zapomniti si
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
vetrogónčič -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: na vetrogončiča se ni zanesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče ETIMOLOGIJA: ↑voziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vtís -a m (ȋ) 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni;
globoki, sveži vtisi;
školjkast vtis 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine, ostane, zbledi;
dobiti napačen vtis;
urediti svoje vtise;
zanesti se na prvi vtis;
nov, knjiž. bežen vtis;
vtisi s potovanja / biti pod vtisom povedanega vplivom / barvni, vidni, zvočni vtis / čutni vtis; duševni vtis // s prilastkom podoba, videz, kot se kaže zlasti pri kratkotrajnem zaznavanju: tkanina daje vtis pletenine; delati vtis zapuščenosti, zmedenosti; napraviti na koga vtis izobraženega človeka / vzdolžni šivi naredijo vtis vitkosti 3. mnenje, mišljenje o čem, ki nastane zlasti na osnovi zunanjih znakov česa: naš vtis je, da bo organizacija razpadla;
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi / lahko bi nastal vtis, da bodo s predpisom vsi problemi rešeni; od kod vam vtis, da vas želimo ogoljufati 4. vtisnjenje: vtis kovanca, prstana v vosek / vtis dogodka v spomin
● narediti vtis na koga vzbuditi pri njem čustveni odziv, zanimanje; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. to je naredil samo zaradi vtisa da bi kdo imel o njem mnenje, kakršno on hoče, želi
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; šport. ocena za umetniški vtis pri umetnostnem drsanju, kotalkanju ocena za umetnostno vrednost izvedenih likov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vzajémnost -i ž (ẹ̑) 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti
♦ pravn. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom// medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost;
delavska, vaška vzajemnost;
občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesejoč (zaneseoč) deležnikPRIMERJAJ: zanesti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanesen deležnikPRIMERJAJ: zanesti, zanesti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í) 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec;
zanesljiva priča;
biti zanesljiv pri delu;
čustveno zanesljiv;
politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov gledea) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh;
rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljenob) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo;
zanesljiva metoda;
take primerjave niso vedno zanesljive;
zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitnac) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo;
njihov položaj ni posebno zanesljiv;
zanesljiva obramba proti bolezni;
zanesljiva opora trdnazanesljívo prisl.:
počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
● ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é) 1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo;
brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu;
zanesti omaro proti sebi, v levo // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride// brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla 3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril;
navdušenje ga večkrat zanese;
brezoseb. govornika je zaneslo 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog;
zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci 5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli;
deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti6. star. prizanesti: zanesi nam;
ni ji zanesel nobenega udarca
● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanjazanêsti se v zvezi z na
biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga
// pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli / ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš
zanesèn tudi zanešèn -êna -o
1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora
2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj Navdušenje ga večkrat ~e; ~ omaro v levo; brezos. Čoln je zaneslo na odprto morje; Govornika je zaneslozanêsti se -nêsem se (é) na koga/kaj Nanj se lahko ~eš; ~ ~ ~ poštenost sodelavcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanêsti -nêsem
dov.kaj narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zanêsti -nêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zanésti, -nésem, vb. pf. 1) an einen ungehörigen Ort tragen, vetragen, verschleppen; kavke rade denar zaneso, Cig.; otroka z., ein Kind aussetzen, Cig.; — verschlagen: ladjo kam z., Cig., Jan.; — bolezen z. kam, eine Krankheit irgendwohin verschleppen; z. se, verschleppt werden, Cig.; — hinreißen, Cig. (T.); jeza me je zanesla, Cig.; — 2) hintragen: z. kaj kam; zanesi pisma na pošto! — 3) z. komu, jemandem verzeihen, ihn verschonen; zanesite eden druzemu v ljubezni! Dalm.; z. komu kaj, jemandem etwas nachsehen, Slom.-C.; — 4) z. se, sich verlassen; z. se na koga, na kaj; z. se v kaj: Zanesti se v naglost ne moreva svojo, Levst. (Zb. sp.); — z. se česa, auf etwas rechnen, etwas erwarten, Dalm.; druščina, kolikršne se nista zanesla, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanèsti -nesém dov. odnesti: Duso V-nárocsa Abraháma zaneſzou SŠ 1796, 72 zanèsti se -nesém se 1. odnesti se: Od peklénſzkoga pozoja ſze je zaneſzo, Na viſzoki brejg BKM 1789, 72 2. zanesti se, zaupati: vu vſzej nevoláj ſze na nyega zaneſzti KŠ 1754, 15; Nedaj sze mi vnêmar na nyé zaneszti KAJ 1848, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti [zanésti zanésem]
dovršni glagol- prizanesti, pogledati skozi prste
- zanesti se, zaupati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti1 dov., F
3,
degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá
ẛaneſti;
ferre, neſti,
ṡaneſti, noſſiti;
sufferre, preneſti, volnú tarpéti,
ṡaneſti, podneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti -nesem dov. 1. zanesti:
zholn saneſſe 3. ed. v' lashko deſhelo ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe 3. ed. de pot sgubè 2. prizanesti:
Obedn zhlovek bi ne premogil tulikajn saneſti nedol. ſvojmu Saurashniku ǀ Takorshni ſte vy Nem. Nem., katiri raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete 2. mn., ter tu hudu s' dobrem povernete ǀ raishi samauzhè, saneſſò 3. mn., inu s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne ǀ Gospud saneſſi vel. 2. ed. tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu biti ǀ neieſiteſe, neſerditeſe etc. Ampak saneſite vel. 2. mn. poterpeshlivu ǀ ty hudobni ſo menili de ta hishni ozha bo tudi sdaj ym saneſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti ► ˈzaːnest zaˈneːsen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanêsti se -nêsem se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zanesti se dov., F
3,
confidere, ẛavupati,
ſe ẛaneſti;
fidere, ṡavupati,
ſe ṡaneſti;
referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu
ṡaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanêsti se na -nêsem se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmeriti se na koga/kaj
Na svoje ljudi se zanese.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zaniháti -ám dov. prepustiti: Na goszpodna zaniháj vsze KAJ 1848, 176 zaniháti se tudi zaneháti se -ám se prepustiti se, zanesti se: niti ſze na drugoga voro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; na nyega sze zanehám TA 1848, 28; li te zaniháj ſze ti BKM 1789, 289
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanòs -ôsa m (ȍ ó) 1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos;
biti v zanosu;
reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom
● knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanucati dov., F
2,
abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati,
ẛanuzati;
degerere, preneſti,
ẛanuzati, tiá ẛaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zapéčkar Frazemi s sestavino zapéčkar:
bíti zapéčkar,
postáti zapéčkar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zasuti gl.
zanesti, zarušiti
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zatrosíti in zatrósiti -im dov. (ī ọ́) star. 1. raztrositi: po travniku zatrositi gnoj, pepel 2. zanesti: zatrositi razdor / okužene živali so zatrosile bolezen / zatrositi ogenj v seno povzročiti, da začne goreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaupati dov., F
8,
committere, dati ẛahraniti, ali
ẛavupati, iṡrozhiti;
confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti;
fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti;
fiduciarius, -a, -um, katerimu
ſe ṡavupa, ali kateri
ṡavupa;
infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei
ṡavupati;
multifidus, -a, -um, doſti ṡavupliu, kateri doſti
ṡavupa;
praevidere, cilú
ṡavupati;
prim. nezaupati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zavrtínčiti -im dov. (í ȋ) povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih: veter je zavrtinčil suho listje;
burja zavrtinči sneg // s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način zanesti: veter je v sobo zavrtinčil listje; brezoseb. zavrtinčilo jih je v globino zavrtínčiti se
1. premakniti se v spiralastih zavojih: list se dvigne in zavrtinči v zraku; plameni so zaprasketali in se zavrtinčili; voda v tolmunu se je zavrtinčila / oblaki so se zavrtinčili proti morju
// premikajoč se na tak način nastopiti, se pojaviti: okoli nas so se zavrtinčili valovi
// premikajoč se na tak način priti: iz vseh špranj se je zavrtinčil dim
2. ekspr. zasukati, zavrteti se: avtomobil se je zavrtinčil in zdrsnil s ceste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.