Tiskanje

adamitski

Predlog

adamitska adamitsko pridevnik

IZGOVOR: [adamítski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aréna Frazemi s sestavino aréna:
v aréni življênja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ávtodómarka samostalnik ženskega spola

ženska, ki potuje z avtodomom, navadno turistično

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Besede na »f«

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

délo SSKJ² samostalnik srednjega spola

STALNE ZVEZE: čakanje na delo, delo na domu

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á)
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal

dovprášati se

tudi dovprašáti se

z vpraševanjem priti kam:

končno se je le dovprašal do prave poti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]

veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede

1.1.

oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih

2.1.

ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’

drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga], dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd, postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd, vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd, znájti se pod drobnoglédom [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

koreografija za dva plesalca

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

èh in êh medmet

tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti

1.1.

1.2.

tudi s ponovljeno črko e

izgovarja se z nižjim tonom

izraža, da govorec občuti nostalgijo

tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: ↑e

gándža tudi ganja -e [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: zanimalo ga je, kako gandža raste
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gospodična

Predlog

gospodične samostalnik ženskega spola

nekdaj naziv za (mlado) neporočeno žensko

IZGOVOR: [gospodíčna], rodilnik [gospodíčne]

BESEDOTVORJE: gospodičnin

PRIMERJAJ: gdč.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər]

merska enota za izražanje prostornine, 100 litrov; simbol: hl

ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno galona

FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter

izbezáti -ám tudi zbezáti -ám [izbəzati; zbəzati] dov. (á ȃ)
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izbezáti -ám [bə] dov.; drugo gl. bezati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ kostanj iz žerjavice; ~ radirko izpod klopi; ~ žogico izza omare; poud. Patrulja ju je izbezala |odkrila z vztrajnim iskanjem, poizvedovanjem|; poud. izbezati kaj iz koga Vse je izbezal iz njega, kar ga je zanimalo |izvedel z vztrajnim poizvedovanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletja

Na neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

izmečkáti -ám [izməčkati tudi izmečkati] dov. (á ȃ)
1. z mečkanjem, stiskanjem spraviti iz česa: izmečkati sok iz limone
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem izvedeti: izmečkal je iz njega, kar ga je zanimalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izpeljáti -péljem tudi -ám tudi speljáti spéljem tudi -ám dov., izpêlji izpeljíte tudi spêlji speljíte; izpêljal tudi spêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe / zanimalo jih je, kako bo izpeljal kupčijo; agrarne reforme niso izpeljali v celoti / publ. uspešno izpeljati akcijo narediti, opraviti; igralec je vlogo dobro izpeljal odigral, zaigral
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izpeljati anketo med šoferji; izpeljati primerjavo med obema dogodkoma primerjati ju
2. dokončati, dognati: rešitev je samo nakazal, a je ni (računsko) izpeljal / niti ene misli ni mogel izpeljati do konca
3. spraviti iz česa
a) vozilo: izpeljati vlak iz predora / avt. žarg. zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka je na ovinku zapeljal s ceste; skozi križišče je dobro izpeljal peljal
b) žival, človeka: izpeljati konja iz hleva / srečno jih je izpeljal iz smrtne nevarnosti
// napraviti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda); siničke so se že izpeljale; pren., ekspr. otroci so se mu izpeljali
4. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: avtor je izpeljal svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva / izpeljati matematično formulo
5. knjiž. razložiti razvojno pot česa: izpeljati besedo iz grščine
6. jezikosl. narediti (novo) besedo iz podstave s pripono: izpelji primernik iz osnovnika; izpeljati glagolski samostalnik iz glagola
7. star. z vztrajnim spraševanjem izvedeti: počasi si le nekaj izpeljal iz njega

izpelján

tudi spelján -a -o:

izpeljan načrt

iz glagolov izpeljani samostalniki

naloga je dobro izpeljana

beseda je izpeljana iz latinščine

do kraja izpeljan stil dognan, dovršen;

prim. speljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Izvor besede »steg«

Skavti besedo steg uporabljamo vsak dan, nismo si pa enotni glede izvora te besede. Precej verjetno se nam zdi, da je prišla iz srbščine (ali hrvaščine), ampak zanimalo bi nas še, kdaj se je začela uporabljati v slovenščini, ali je mogoče prišla k nam s pojavom skavtstva in se že od začetka uporablja le v pomenu 'skavtski rod'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Izvor imena: maček »Muri«

Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kako je prav: »broadwayski« ali »broadwajski«?

Zanima me, če sta tako broadwayski kot brodwajski pravilno zapisana pridevnika. V zaupanja vrednih besedilih se namreč pojavljata obe verziji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kako sloveniti besedo »izegorija«?

Zanimalo bi me, kako sloveniti starogrško besedo isegoria. Za besedo parrhesia sem našla uveljavljeno slovensko besedo parezija in za isonomiaizonomija. Za isegorio česa takega nisem našla (razen srbsko različico izegorija).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kobíla Frazemi s sestavino kobíla:
kováčeva kobíla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija]

preprečevanje zanositve

1.1.

preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje

STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz ↑kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...

króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

levínja Frazemi s sestavino levínja:
bojeváti se kàkor levínja, boríti se kot levínja, braníti kóga kot levínja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Mavgli

Predlog

Mavglija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

domišljijski lik

IZGOVOR: [máu̯gli], rodilnik [máu̯glija]

BESEDOTVORJE: Mavglijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mnogoobráznost -i ž (ā)
knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoobraznost občutkov / mnogoobraznost pokrajine; pisatelja je zanimalo življenje v vsej svoji mnogoobraznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nadvsè prisl. (ȅ)
ekspr. izraža najvišjo mero, stopnjo: nadvse rada pleše; to ga je nadvse zanimalo / znašel se je v nadvse smešnem položaju; prim. nad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nadvsè mer. prisl. (ȅ) poud. |zelo|: ~ rad; ~ smešen; To jih je ~ zanimalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

naplétati -am nedov. (ẹ̑) ekspr.
1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu napletajo; zanimalo ga je, kaj napletajo proti njemu / le kaj napletajo s tem upornikom nameravajo storiti
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: napletal je prijateljstvo z njo; napletati spletke / vsak dan je napletal pot k njim je hodil
2. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjame mu vsega, kar napleta; znova je nekaj napletala o njem / večkrat je napletala pri njem sebi v korist govorila / napletati besedo, pogovor na politiko usmerjati, obračati
3. tepsti, pretepati: napletal je konja z bičem; napletali so ga po hrbtu
● star. vztrajno ga je napletala pregovarjala, prepričevala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nóša -e ž (ọ́)
1. navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega območja, dobe, pripadnike kakega sloja: delovna, praznična noša; nekdanja kmečka, meščanska noša / ljudje so domačo nošo že zdavnaj opustili; gorenjska, vzhodnoalpska nemška noša / ljudska noša; narodna noša
// ekspr. kdor je oblečen v narodno nošo: na čelu sprevoda je šlo deset narodnih noš
2. zastar. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki; moda: ženske je zlasti zanimalo, kakšna je najnovejša noša / pariška noša
3. knjiž. nošenje: noša tovora / noša kape ali rute je obvezna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pétnajstlétnik in petnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
petnajst let star fant: to vprašanje ga je zanimalo že kot petnajstletnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pisanje angleškega zaimka I z veliko ali malo začetnico

Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pokreníti -krénem dov. (ī ẹ́) publ.
1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega
2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditi
● publ. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

posvéten -tna -o prid.

ki ni duhovno, versko usmerjen

SINONIMI:

ekspr. posvetnjaški, knj.izroč. profan, star. sveten

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

Povezovanje povedkov

Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:

Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prehranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. preživljati, vzdrževati: prehranjeval jo je oče; s tako plačo ni mogel prehranjevati sebe in družine
2. dajati komu hrano; hraniti2: ves čas nas prehranjuje in preživlja; prehranjuje se v lokalu / srčno mišico prehranjuje kri

prehranjeváti se

navadno v zvezi s s, z

jesti,

uživati:

zanimalo nas je, s čim se te živali prehranjujejo

prehranjevati se z izrazito živalsko hrano

prehranjujóč

-a -e:

prehranjujoč otroke, ni mogel skrbeti zase

prehranjujoči se enocelični organizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški]

ki je v zvezi s pridevnikom 1.

STALNE ZVEZE: pridevniška beseda
ETIMOLOGIJA: ↑pridevnik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razdrásati -am dov. (ā)
zastar. razrahljati, razvezati: razdrasati pas
// razplesti: zanimalo ga je, kako bo pisatelj zgodbo razdrasal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Slovenske ustreznice angleškemu »gap year« so ... »sobotno leto«, »prosto leto«, »dodatno leto«

Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Stavčni členi – povedkovo določilo

Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:

Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.

Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.

Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

streamanje, strímanje samostalnik srednjega spola

prenašanje v živo, v realnem času prek spleta za ogled

1.1

neposredno spremljanje, ogled brez prenosa datotek, zlasti po spletu

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

strésti strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu
// narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu)
2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje
3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino
// raztresti: spotaknila se je in stresla jagode
4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa
// s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt
● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo

strésti se

ekspr.

izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju:

spet se je stresel nanj

otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese

strésen

-a -o:

stresen krompir

stresena krpa;

prim. iztresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stvóriti -im dov. (ọ̄)
zastar. ustvariti: pesnika je zanimalo vse, kar je stvoril človeški duh / stvoriti v domišljiji / stvoriti nove besede
● zastar. nikoli mu ni stvoril nič hudega storil; zastar. to se je stvorilo v njegovi glavi nastalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svéten -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju
1. ki ni verskega, cerkvenega značaja; posveten: delo svetne vsebine / svetna in cerkvena glasba / svetna oblast
♦ rel. svetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik
2. ki ni duhovno, versko usmerjen: on je preveč sveten človek, da bi ga to zanimalo / svetno mišljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

škárje Frazemi s sestavino škárje:
držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, škárje in plátno sta v rôkah kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tábor Frazemi s sestavino tábor:
prestòp v drúg tábor, prestòp v nasprótni tábor, prestopíti v drúg tábor, prestopíti v nasprótni tábor

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tábula Frazemi s sestavino tábula:
bíti tábula ráza, tábula ráza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ukreníti ukrénem dov. (ī ẹ́)
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali
// star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče

ukrénjen

-a -o:

kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Velika začetnica v večbesednih imenih tujih podjetij

Zanimalo me je, kako je z veliko začetnico v večbesednih imenih tujih podjetij, katerih izvorni jezik narekuje drugačno rabo velikih začetnic kot slovenščina. Se držimo enakega principa kot pri navajanju neprevedenih naslovov tujih literarnih del, torej z velikimi začetnicami zgolj tam, kjer bi jih v izvornem jeziku pričakovali, če ne bi šlo za naslov, ali spadajo podjetja v nedotakljivejšo, bolj citatno kategorijo? Kot konkreten primer: ali se piše "podjetje East railway company" ali "podjetje East Railway Company"? Poleg tega naj svojemu vprašanju pridam še podvprašanje: kako ravnamo z imeni podjetij oziroma združb, ki si v ime vključujejo določni člen? Ali pišemo na primer "časopis The guardian", "časopis The Guardian", "časopis the Guardian" ali "časopis Guardian"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vrstíca Frazemi s sestavino vrstíca:
bráti med vrstícami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

z2 predl., pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž
I. z rodilnikom
1. za izražanje usmerjenosti stran
a) z zgornje strani, z zgornjega dela česa: veter mu je odnesel klobuk z glave; val je vse odplavil s krova; pasti z mize, s strehe; vzeti knjigo s police; skočiti z voza / sklatiti jabolko z drevesa; zlesti s konja; sneti puško z rame; zbrcati odejo s sebe
b) od površine: umakniti se s ceste, poti; vstati z ležišča; letalo je poletelo z letališča / pot kaplja, teče s čela; vse je teklo z njega
c) od kod sploh: oditi z doma; prišli so z vseh koncev, strani; s severa je pihala burja; ogenj se je širil s strehe na streho; goste so preselili z vrta v dvorano / pripotovati z Dunaja, s Koroške / z lova je prinesel zajca; poročati z razstave; vračati se s sprehoda; pren. odstaviti koga s položaja; odstraniti sporno točko z dnevnega reda
2. za izražanje izhodiščne časovne meje: zgodilo se je v noči s četrtka na petek / pismo, poročilo z dne 5. septembra
3. za izražanje ozira, omejitve: z večje časovne oddaljenosti ocenjevati stvari objektivneje / presojati kaj s stališča tehnike; gledati na kaj z ekonomskega stališča; z vidika stabilnosti gospodarstva so ti ukrepi koristni
4. za izražanje izvora: bolezen se prenaša z živali na človeka / obračati se z boka na bok
II. z orodnikom
1. za izražanje sredstva, orodja, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kopati s krampom; pokriti streho z opeko; pisati s svinčnikom; umiti se z mrzlo vodo; igrati se z žogo / okužiti se z bacili / kraj je obkrožen s hribi / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem / vodnjak z v zemljo zabito cevjo
2. za izražanje načina poteka dejanja: brati, govoriti s hripavim glasom; voziti s preveliko hitrostjo; prodajati z izgubo; premagati nasprotnike z lahkoto; poslušati predavanje z veliko pozornostjo zelo pozorno; jesti s tekom / ogovarjati koga z gospodom; poklicati koga z imenom / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa, razmerja: dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom; lepo so ravnali z njim; imeti potrpljenje z učenci; igrati se z vrstniki / bahati se z avtomobili; sprijazniti se z mislijo, da je vsega konec / pohiteti z nakupom; publ. končati, začeti z delom končati, začeti delati / spoznanje ga je navdalo z grozo / Slovenija meji z Avstrijo, s Hrvaško / imeti dobre odnose z mnogimi državami; živahna trgovina z Italijo
4. za izražanje druženja, spremstva: na obisk je prišel sin z družino; plesala je s fantom; peljati se s kom v dvigalu; šel je na sprehod z otroki / svinja s prašički; prodati kravo s teletom
5. za izražanje prisotnosti
a) kakovosti, lastnosti: konj z dolgo grivo; deklica s črnimi kitami; fant s kuštravimi lasmi / ležati z angino; s slabim znanjem jezikov ne boš napredoval / trgovina z igračami / težave s stanovanjem
b) vsebine: vreča z apnom; revija z ilustracijami; košarica s kruhom; rezervirati sobo z dvema posteljama; skleda z žganci
c) dodatka: jesti hrenovko z gorčico; piti čaj z limono, rumom / stresti pšenico s plevami v vrečo / volk je požrl jagnje s kožo in dlako vred
6. za izražanje časa, v katerem se dejanje začenja ali poteka: z današnjim dnem veljajo novi predpisi; z nočjo se jih je spet lotil strah; brati se je naučila s petimi leti; delati bo začel s prvim marcem / s časom se je vse uredilo sčasoma; z leti, s starostjo je postajal prijaznejši
7. v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega osebka: zanimalo jih je, kako je z materjo; ne ve, kaj se bo zgodilo z mladino; s stricem je zelo hudo
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je povedal; star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo; ekspr. nasprotniki ga obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. delati s polno, z vso paro zelo hitro; ekspr. obraz ji je pokril s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno; ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je; ekspr. z vsemi štirimi se je branil iti domov zelo, močno; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
♦ biol. razmnoževanje z delitvijo; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zanímati -am nedov. (ȋ)
1. vzbujati pri kom hotenje, željo
a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel? Zanimalo ga je, kje je oče vprašal je
b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanima ga glasba, šah; študiral bo matematiko, ker ga zelo zanima / ta pojav, problem strokovnjake že dolgo zanima / otroka zelo zanimajo pravljice rad jih bere, posluša; zanimajo ga živali / samotar je, drugi ljudje ga ne zanimajo ne vzbujajo v njem želje imeti stike z njimi; ekspr. ženske ga ne zanimajo preveč ne vzbujajo v njem potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
c) dobiti, imeti kaj: zanima ga ta hiša, parcela / sporoči, če te ta služba še zanima / nobene druge ne mara, samo tisto dekle ga zanima
2. ekspr., navadno z nikalnico izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: tvoji razlogi me ne zanimajo; to me nič, niti malo ne zanima; ne zanima me, kaj govorijo ljudje
3. publ. tikati se česa, zadevati kaj: gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce; ti problemi zanimajo nas vse; državnika sta se pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi

zanímati se

imeti, kazati hotenje, željo

vedeti, izvedeti kaj:

zanimati se za vesti s fronte

zanimati se za vzroke nesreče

/ včeraj se je nekdo zanimal zate je povpraševal po tebi

spoznati kaj, ukvarjati se s čim:

zanimati se za filozofijo, šport

za politiko se ne zanima

/ že od malega se zanima za avtomobile

/ ti starši se premalo zanimajo za otroka premalo skrbijo zanj; ne zanima se za sosede ne želi imeti stikov z njimi

dobiti, imeti kaj:

več prosilcev se zanima za to službo, stanovanje

/ kupci se zelo zanimajo za te izdelke povprašujejo po njih

/ zanimati se za nakup zemljišča

publ.

prizadevati si, zavzemati se:

zanimati se za gradnjo nove ceste, železniške proge

zanimajóč

-a -e:

poslušal jih je, zanimajoč se za podrobnosti o dogodku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

Zvezi »do kam« in »do kod«

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žužkoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. entomologija: zanimalo ga je žužkoslovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.