zaprašíti -ím dov., zaprášil (ī í) 

1. 1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu
2. 2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa
   // agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje

zaprašíti se 
1. 1. postati umazan od prahu: razstavljeni predmeti so se zaprašili; ura se je zaprašila in ustavila
2. 2. ekspr. drobno se usuti: z jelke se je zaprašil sneg
3. 3. ekspr. steči, zdirjati: otroci so se zaprašili po bregu / napadalec se je zaprašil proti nam
   // z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge
   // v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka
4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: zaprašiti se v delo, tek

zaprašèn -êna -o 
1. 1. deležnik od zaprašiti: ves je bil zaprašen; zaprašena cesta; zaprašena obleka; zaprašeno ozračje
2. 2. slabš. zastarel, nesodoben: zaprašen učbenik; zaprašena predstava; zaprašeno romantično delo
3. 3. slabš. neživljenjski, nestvaren: zaprašene misli; zaprašena znanost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.