eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

blá; in bláblá medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema neartikulirno govorjenje, tako kot amer. angl. blah ‛neumnost’, blab ‛blekniti, blebetati, blebetanje’, nem. Blabla ‛blebetanje’
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják] FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč] STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič
ETIMOLOGIJA: ↑som
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti] ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

amerikánka -e ž (ȃ) pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
enakolíčen -čna -o prid. (ī)
ki ima enak zunanji videz: prvi zarod križanja je enakoličen / zastar. enakolični dnevi enolični
oplojeválec -lca [oplojevau̯ca tudi oplojevalca] m (ȃ)
knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca
osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
siromášiti -im nedov. (á ȃ)
1. povzročati, da kdo postane siromašen: siromašiti prebivalstvo / ekspr. to jih duševno siromaši
2. številčno manjšati: z nedovoljenim lovom siromašijo ribji zarod
zakotíti2 -ím dov., zakótil (ī í)
pri živalih zaploditi: izbrani samci zakotijo številen zarod
zárod -óda tudi -a m (á ọ́; á)
1. živalski potomci, mladiči: samec in samica skrbita za svoj zarod; volčji zarod; zdrav zarod; zarod sinic; zarod iz prvega gnezda
♦ biol. jajca, ličinke, mladiči zlasti tistih živali, ki odlagajo jajca; deli rastlin za vegetativno razmnoževanje
2. star. rod1: mlajši zarod že pozablja stare običaje / bil je prvi iz zaroda, ki se je naselil v teh krajih / človeški zarod človeštvo
● star. na trti je veliko zaroda nastavkov grozdov
zaróden1 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih
♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo
zèt zéta m, im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ́)
1. hčerin mož v odnosu do njenih staršev: kmetijo je izročil zetu; z zetom se ne razumejo
2. nav. mn., zool. majhne sladkovodne ali morske ribe, katerih samci delajo gnezda in skrbijo za zarod, Gasterosteidae: jata zetov / navadni, pritlikavi zet

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

enakolíčen -čna -o (í; ȋ) Prvi zarod križanja je ~
enakolíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
siromášiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; siromášenje (á ȃ) koga/kaj ~ prebivalstvo; ~ ribji zarod
za.. [poudarjeno zá] predp.; varianti zá1 (záme); zá2 (zárod) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'odzadnjost, spodnjost' zagrníti, zaíti, založíti, zapêči, zaskočíti, zatakníti, zavléči
2. 'povrhnjost' zagladíti, zamazáti, zasnežíti
3. 'zgrešenost' zablodíti, zagovoríti se, zaigráti1, zamoríti, zamudíti, zanikováti, zapeljáti, zapráviti, zasedéti se, zavlačeváti, zavréči se
4. 'začenjanje' začutíti, zaglédati, zahlastáti, zaigráti, zajókati, zaplávati, zaplesáti, zaplúti, zaspáti, zavládati, zaželéti, zaživéti
5. 'dovršitev' zapísati, zaščítiti se, zaapnéti, zabéliti
6. 'premikanje' zabíti, zabôsti, zasadíti, zavrtéti
7. 'uspešnost' zadostíti, zagotovíti, zainteresírati, zaslužíti, zavarováti
8. 'kratkotrajnost' zacíncati, zacingljáti, zatrésti se
II. izpredložna imenska začásen, zaímek, Zakót, zakótje, zaméjstvo, zaníkrn, zanóhten, zaódrski, zasélek, zatílje, zatíšje, Zatolmín; zabóga, začása, začúda, zagotóvo, zakáj, zamálo, zamàn, zanìč, zarána, zarés, zastónj, zastrán, zatégadélj, zató, zavóljo, zažíva
III. izpodstavna zablóda, zagôvor, zakájstvo, zalóga, zamúda, zaníkrno, zanóhtnica, zasadítev, zaskòk, zastónjkar, Zatolmínec, zavòj
zá..2 varianta predp. za.. po umiku naglasa (á) zádruga, zákon, zárod, závod; star. zájdem
zakotíti -ím dov. zakótil -íla, nam. zakotít/zakotìt; zakotênje; drugo gl. kotiti (í/ȋ í) kaj Zajčji samci ~ijo številen zarod zaplodijo
zakotíti se -ím se (í/ȋ í) redk. Komarji so se zakotili se namnožili, se razmnožili; poud. Zakotile so se bolezni |nastale, se pojavile|
zárod -óda tudi zárod -a m (á ọ́; á) ~ iz prvega gnezda; star. rod

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

zárod -óda m
živalski potomci, mladičipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. naraščaj, knj.izroč. podmladek
GLEJ ŠE SINONIM: generacija
GLEJ ŠE: človeštvo

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vést Frazemi s sestavino vést:
bíti brez vestí, bíti vést kóga/čésa, iméti čísto vést, iméti kàj na vésti, iméti kóga na vésti, iméti kosmáto vést, iméti slábo vést, kot bi imél slábo vést, vést gríze kóga, vést pêče kóga

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

onanȋja -e ž
rọ̑d -a in rodȗ m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

amerikanka

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
pəháti 2., -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich (z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk-Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
podráščati, -am, vb. impf. ad podrasti, = podrastati; 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Mur., Cig., Jan.; — 2) auswachsen: žito podrašča, die Getreidehalme entwickeln sich, Z.; — 3) nachwachsen, Jan.; zarod, ki za nami podrašča, Ravn.
záred, f. der Anflug (im Forstwesen), Jan., C.; — der Nachwuchs, die Nachkommenschaft, C.; — pogl. zarod.
zárod, -rǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung durch Zeugung, Cig.; — 2) die Nachkommenschaft, die Abkömmlinge, die Descendenten, das Geschlecht; Abrahamov z.; ni imel, zapustil zaroda, Jap. (Sv. p.); — die Brut; kačji z., Cig.; peklenski z., die Höllenbrut, Cig.; — der Anflug (im Forstwesen), Jan.; — der Fruchtansatz, Cig.; trte imajo obilno zaroda, die Reben haben reichlich angesetzt, Cig., Štrek.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zarod [zárod] samostalnik moškega spola

narod, rod

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zarod m, F2, genimina, ẛarod; genimina viperarum, kaz[h]ji ẛarod

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

porod -a m 1. porod: zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod: Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

parentéla -e ž
zárod -a m

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čebéla samotárka -e -e ž

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

prepir gl. barufa, bendima, intrig, zarod

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

poleg ► ˈpoːlek pȯˈlẹːga m
zarod ► ˈzaːrȯt -rȯda m
Število zadetkov: 43