zapopaden -a prid. prijet, zasačen: kadar enimu tatù ta pervi krat Rihtar leben shenka, aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden im. ed. m, prezej sklenemo de bò na gauge obſojen ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena im. ed. ž ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi sapopadano tož. ed. ž ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma sapopadena im. dv. m, inu k' ſmerti obſojena v grehu zapopaden imajoč greh: imate vasho duhouno bolesan ſpovedniKu povedat, inu rezhi jeſt ſim v'letem, inu unem grehu sapopaden im. ed. m ǀ Shene pak ſo ledig tiga greha, ali cilu malu katera je v'tem ſapopadena im. ed. ž ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene tož. mn. m preoberniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zapopádnoti -em dov.
1. razumeti, doumeti: I da morete zapopádnoti, ſtera je ta ſérjava KŠ 1771, 579; Stero ni rázum zgrüntati, Ni nemre zapopádnoti BKM 1789, 25; Od detinſztva máo je niſcse v-nyem nikaj hüda nej mogao zapopádnoti KM 1796, 7; Telovni cslovik ne zapopádne, ká ſzo Dühá Bo'zega KŠ 1754, 71; ne zapopádne ona, ſtera ſzo KŠ 1771, 493; Ti ſzi pa zapopadno moje vcsenyé KŠ 1771, 650; hitro je toliko zapopadno, ka ſze je lejhko vcsio KM 1790, 24
2. ujeti, zasačiti: nej ſzte vu kmiszi, naj bi váſz tiſzti dén, liki tát, zapopádnola KŠ 1771, 621; naj váſz kmicza ne zapopádne KŠ 1771, 309; ga je zapopadno na tatíji KM 1790, 74; ſzekiás Krála vu-nyem zapopadno SŠ 1796, 64
3. izkoristiti: Velikási szo zapopadnoli eto priliko KOJ 1848, 21
4. sprejeti: ſzvetloſzt i kmicza jo je nej zapopádnola KŠ 1771, 26; i kmicza je nyé nej zapopádnola KM 1783, 132
zapopádnoti se -em se ujeti se, zasačiti se: Ki ſze ednouk vu lá'zi zapopádne nega nyemi vupanya KM 1790, 16
zapopádjeni -a -o ujet, zasačen: Vu práznoſzti zapopádjena 'zena KŠ 1771, 291

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zasáčen -a -o (ȃ) poud. |prijet, zaloten|: ~ tat; biti ~ pri laži
zasáčenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zasáčiti -im dov. (ā ȃ)
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži
2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže
3. zastar. odkriti, najti: stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo
4. star. dobiti, presenetiti: ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 4