čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
jòj in jôj in jój medmet1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
3. izraža, da se govorec prestraši
4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
méd in mléko,
méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu],
méd in mléko têče(ta) kjé [kómu],
mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu],
mléko se šè cedí iz úst kómu,
mléko se šè drží kóga,
po ptíčje mléko posláti,
po ptíčje mléko pošíljati,
ptíčje mléko,
samó še ptíčjega mléka mánjka kómu,
sládek kot mléko,
šè dišáti po mléku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prejòj in prejôj in prejój medmetFRAZEOLOGIJA: Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Presnete kalorije in telesna masaVeliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi.
Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota.
Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane.
Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
spánje Frazemi s sestavino spánje:
spánje na lovoríkah,
spáti spánje pravíčnega,
spáti véčno spánje,
zaspáti spánje pravíčnega,
zaspáti [v] véčno spánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
stvar ► stˈvaːr stˈvari ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah,
čŕne števílke,
končáti v rdéčih števílkah,
rdéče števílke,
v rdéčih števílkah,
znájti se v rdéčih števílkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
termít1 termíta samostalnik moškega spola [termít] 1. večji mravlji podobna žuželka, ki živi v velikih skupinah in se hrani zlasti z odmrlimi rastlinami; primerjaj lat. Isoptera
2. slabšalno kdor kaj izkorišča, uničuje v veliki meri
FRAZEOLOGIJA: kot termiti ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Termite in frc. termite iz lat. termes iz ide. *ter- ‛treti, drgniti, meti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zamísliti si -im si dov. (í ȋ) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti: zamisliti si načrt za pobeg;
za pogovor si je že vnaprej zamislil vprašanja;
stvar poteka drugače, kot si jo je zamislil / storili so, kakor si je zamislil; ali si lahko zamisliš, kako bo potekal ta poskus 2. v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česaa) kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamislite si črto med dvema točkama;
risba je taka, kot si jo je zamislil;
njegovo zunanjost sem si drugače zamislil / ni si mogoče zamisliti bolj različna značaja b) kot posledico obnovitve zaznav: trudil se je, da bi si zamislil njen obraz zamísliti se
postati intenzivno dejaven v zavesti: postal je in se zamislil; zamisliti se ob čem; globoko se je zamislila; tako so se zamislili, da niso ničesar slišali
// navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamisliti se v preteklost; zamislili so se nad njihovimi trditvami; zamisliti se nad seboj / ekspr. nad tem dejstvom bi se morali zamisliti posvetiti bi mu morali vso pozornost; to dejstvo je zelo zaskrbljujoče
● knjiž. zamisliti se v položaj koga drugega vživeti se
zamíšljen -a -o
1. deležnik od zamisliti si: vnaprej zamišljen načrt; biti zamišljen v preteklost; idealno zamišljena družba; knjižnica je zamišljena tudi kot raziskovalno središče
2. ki zaradi intenzivnega premišljanja, razmišljanja ne spremlja dogajanja okoli sebe: biti, postati zamišljen; slabe volje je in ves zamišljen; iti zamišljen proti domu; tiha in zamišljena ženska
// ekspr. ki izraža, kaže tako spremljanje dogajanja okoli sebe: zamišljen korak; zamišljen obraz; zamišljen pogled; prisl.: zamišljeno gledati, spregovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zaskrbljeváti -újem nedov. (á ȗ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje zaskrbljujóč -a -e:
zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zaskrbljujóče● nač. prisl. (ọ́) skrb vzbujajoče, vznemirljivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.