lêglo -a s (é) - 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo - 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla
- 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije
- 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
usledíti -ím dov., uslédi in uslêdi; uslédil (ī í) star. izslediti, zaslediti: pes je usledil zajca / prijatelji so ga hitro usledili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
zasledíti -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ī í) - 1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu
- 2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli
- 3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.