Tiskanje

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]

1.

izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa

1.1.

pri množinskih samostalnikih

1.2.

pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih

1.3.

pri števnih samostalnikih

2.

kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa

2.1.

kot samostalnik

v predložni prislovni zvezi

FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...

hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]

dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina

ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej ↑hinavec

simultánka simultánke samostalnik ženskega spola [simultánka]

1.

šahovska prireditev, na kateri en šahist igra z več šahisti istočasno na več šahovnicah

2.

ekspresivno dogodek, pri katerem večino dela opravi ena oseba

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz simultana igra