buta1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
izmíti -míjem tudi zmíti zmíjem dov., izmìl tudi zmìl (í ȋ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: rano so mu izmili z alkoholom;
izmiti sod, steklenice pomiti / izmiti zaspane oči // z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izmiti krvav madež; izmiti si prst z rok / dež je izmil dim iz zraka; pren. s tem se sramota ne da izmiti; pesn. solze so ji izmile vso žalost izmít tudi zmít -a -o:
izmita posoda; nebo je kakor izmito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
méti si mánem si
nedov.kaj izraža, da kdo premika prste, dlan sem in tja po površini kakega dela svojega telesa in pri tem močneje pritiska SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
otírati -am nedov. (ī ȋ) 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela;
solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom;
otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesrečiotiráje :
vzdihnil je, otiraje si pot s čela
otirajóč -a -e:
odšla je, otirajoč si solze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo;
z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo;
otreti si zaspane oči pometi3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ríbati -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje;
ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala;
ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače;
ribati ozeble roke s snegom;
z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči meloríbati se pog.
nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj
ríban -a -o:
riban hren; ribana repa
♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
spáti spím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vera ► ˈvera -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspán -a -o prid. (á) 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok;
postati zaspan;
ekspr. na smrt zaspan // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci;
zaspano poletno popoldne / zaspano mesto zaspáno prisl.:
zaspano gledati; zaspano se premikati;
prim. zaspati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspanè1 -éta m (ȅ ẹ́) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: on je velik zaspane;
vreči zaspaneta iz postelje 2. slabš. počasen, nedejaven človek: s tem zaspanetom že ne mislim sodelovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspanè2 -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: fant je veliko zaspane 2. slabš. počasen, nedejaven človek: nemarno zaspane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspanè1 -éta m, člov. (ȅ ẹ́) poud. zbuditi ~eta |zaspanega človeka|; slabš. |počasen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspanè2 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. krmežljavo ~ |zaspan človek|; slabš. |počasen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zaspanè1 -éta
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
zaspanè2 -éta
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
zaspanè, -ę́ta, m. ein verschlafener Mensch, der Langschläfer, der Schlafhans, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zažmanec ► zažˈmaːnc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zmencáti -ám [zməncati] dov. (á ȃ) s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju: namiliti in zmencati perilo // premikajoč prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa večkrat močno pritisniti: zmencati otroku roke / zmencati si zaspane oči
● zmencati cvet, list s prsti zmečkati, zdrobiti; prim. izmencati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.