prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í) 
  1. 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
  2. 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno
    // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah
  2. 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni
  3. 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
    ● 
    preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

vzdúšje -a (ȗnavadno s prilastkom  
  1. 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje
    // vzdušje pesmi občutje
    // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa
  2. 2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

zatóhel -tôhla in -tóhla -o [əu̯prid. (ọ́ ó, ọ́) 
  1. 1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev; zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi
  2. 2. redko zadahel: zatohla moka; zatohlo vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

zatôhlica in zatóhlica -e ž (ō; ọ̄) knjiž. zatohlo ozračje: julijska zatohlica / v sobi je bila neprijetna zatohlica zatohel zrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Število zadetkov: 5