zatúliti 1., -im, vb. pf. zu heulen anfangen, aufheulen; psi so zatulili; veter je zatulil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zatúliti 2., -im, vb. pf. 1) verstopfen, vermachen, C., Notr.; uho se mu je zatulilo (= zamašilo), BlKr.; tolmun se je zatulil (= zasul, da ne požira več), BlKr.; — 2) umbiegen, einbiegen: z. papir, pločevino, C.; — 3) zatuljen, abgestumpft: kača na repu zatuljena, Notr.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.