césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
mériti césto,
ostáti na césti,
pognáti kóga na césto,
postáviti kóga na césto,
premériti césto,
vréči kóga na césto,
znájti se na césti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doživljênjska rénta -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drúžba za vzajémno zavarovánje -e -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
franšíza -e ž (ȋ) 1. ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila2. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: podjetnik lahko začne samostojno poslovanje z nakupom franšize ali delujočega podjetja // podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: večina razvoja novih produktov se začne v franšizah 3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev 4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
garánt -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gašênje Frazemi s sestavino gašênje:
gašênje požára
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
kàj ni igráča [kómu],
ne biti igráča kómu kàj,
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráča [kómu kàj],
postáti igráča v rôkah kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
integrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan;
integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture;
kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja
♦ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcijeintegrálno prisl.:
integralno vključevati, vraščati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
integrálna franšíza -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jámčiti -im dov. in nedov. (ā ȃ) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg;
člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov;
zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim;
jamčim ti, da ni nikogar v bližini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jámčiti -im
dov. in nedov.1.
za kaj obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnostiSINONIMI:
dajati jamstvo,
dajati garancijo,
dati jamstvo,
dati garancijo,
garantirati,
odgovarjati,
zagarantirati,
zajamčevati,
zajamčiti,
star. biti porok,
star. poroštvovati 2.
za kaj trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
jámstvo -a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit;
prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva 2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo // kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kávcijsko zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
korespondénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korespondenco: korespondenčna dokumentacija;
korespondenčno pismo / korespondenčni center, urad; vzpostaviti korespondenčne odnose; korespondenčna banka, zavarovalnica; korespondenčna mreža / korespondenčna seja; korespondenčno glasovanje, odločanje; korespondenčno gradivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Letnice po letu 2000Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa?
Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lísta -e ž (ȋ) seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih;
predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov;
biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost / negativna lista seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice; seznam česa neugodnega; pozitivna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; vmesna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica
● črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
♦ adm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; pravn. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
méšani zavaroválni hólding -ega -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèolastnínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni olastninjen: neolastninjeni družbeni kapital;
neolastninjena zavarovalnica;
neolastninjena podjetja;
neolastninjeno premoženje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odbíten -tna -o prid. (ȋ) za katerega se zmanjša določena vsota: odbitni znesek / odbitne točke pri ocenjevanju
♦ ekon. odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odbítna franšíza -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odgovárjati -am nedov. (ȃ) 1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal;
odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno;
odgovarjati pisno, po telefonu;
odgovarjati slovensko, v slovenščini;
odgovarjati z da ali ne / šel ga je poslušat, kako bo odgovarjal pri izpitu koliko bo znal povedati; odgovarjati pravilno / odgovarjati s kimanjem, zmigovanjem ramen / odgovarjati na vprašanje // pojasnjevati, razlagati: v knjigi avtor odgovarja na vprašanje o vzrokih potresov // sporočati odločitve, stališča o predloženi stvari: prošnje je pošiljal na različna mesta, vendar mu navadno niso odgovarjali; odgovarjati na predloge, predpise 2. govoriti komu kaj na nagovor, pozdrav: zaradi dela ni mogel odgovarjati vsem, ki so ga ogovarjali;
odgovarjati na pozdrave odzdravljati;
odgovarjati na zdravice // pisati komu pisma, razglednice po prejemu njegovih pisem, razglednic: na pisma jim je nehal odgovarjati; odgovarjal je čedalje bolj poredko // govoriti, peti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovarja solistu; duhovnik moli naprej, verniki mu odgovarjajo // oglašati se kot na pobudo koga: sosedovi kosci so odgovarjali z vriski / klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo odmev; ekspr. velikemu zvonu pri farni cerkvi so odgovarjali manjši po podružnicah / ekspr. njegovim dovtipom je odgovarjal smeh sledil3. delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: zasuti rudarji po dveh dneh niso več odgovarjali;
odgovarjati klicem;
odgovarjati s signalom // reagirati, odzivati se: organizem odgovarja na spremembe v okolju; organske snovi odgovarjajo na svetlobo 4. zavračati očitke, negativno kritiko: odgovarjati kritikom;
na napade ob izidu knjige je odgovarjal s številnimi članki;
prepričljivo odgovarjati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: začeli so metati kamenje, on pa jim ni odgovarjal; na sovražnikovo streljanje niso odgovarjali / policija je odgovarjala s solzivcem 5. neprimerno ugovarjati komu pri njegovih odločitvah, ukazih: odvaditi se odgovarjati;
otrok grdo odgovarja očetu / nižje pog. nazaj odgovarjati 6. biti odgovoren: starši odgovarjajo za mladoletne otroke;
za svoje početje sam odgovarja / ugotoviti, kdo odgovarja za nesrečo jo je povzročil, je kriv zanjo / odbori odgovarjajo svojim volivcem // publ. biti pooblaščen, pristojen: on odgovarja za finance, za določeno področje 7. dajati opravičilo pred pristojnim organom, osebo: moral bo odgovarjati, ker se je upiral organom oblasti / za to početje boste odgovarjali pred sodiščem 8. jamčiti: zavarovalnica do določene višine odgovarja za škodo / zanj odgovarjam v vsakem pogledu / vi osebno odgovarjate, da ne bo žrtev 9. pog., s širokim pomenskim obsegom biti v skladu s čim, ustrezati: zahtevano znanje odgovarja visoki izobrazbi / to ne odgovarja modernim nazorom, zgodovinski resnici / cena nam ne odgovarja je previsoka; njena frizura ni odgovarjala obleki ni bila primerna za to obleko; to blago mi ne odgovarja mi ni všeč; zame ni primerno10. zastar. odvračati, odsvetovati: ker se je že odločil, ga ni več odgovarjal;
odgovarjati koga od ženitve
● ekspr. odgovarjal je njenim pogledom tudi on jo je pogledoval, gledal; ekspr. ni odgovarjal na njena čustva ni je ljubil, čeprav ga je ljubila; večina obtoženih je že odgovarjala pred sodiščem večini obtoženih je sodišče že izreklo sodbo; odgovarja naj pred našim zakonom sodi naj se mu po naših zakonihodgovarjajóč -a -e:
odgovarjajoč na pismo; lestev odgovarjajoče dolžine; dobiti odgovarjajočo odškodnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Odškodbeni načinV obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odškodnína -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osébno zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner] 1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem1.1. kdor ima s kom spolno razmerje
2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti
3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pogódba o zavarovánju odgovórnosti -e -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posébni zavaroválni pogóji -ih -ih pogójev m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pòzavaroválna pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pòzavaroválna prémija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ) zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: največje svetovne pozavarovalnice so povišale svoje premije;
dokapitalizacija pozavarovalnic;
lastnik, uprava pozavarovalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pòzavaroválnica -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pòzavarovánec -nca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
premožênjsko zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prevzémna zavaroválnica -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
regresírati -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz;
regresirati umetna gnojila;
regresirati nakup semen / regresirati ceno, oskrbnino; regresirati obrestno mero / regresirati šolsko malico, šolnino subvencionirati
● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust
♦ pravn. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresaregresíran -a -o:
regresiran denar; mleko je regresirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
réntno zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
splôšni zavaroválni pogóji -ih -ih pogójev m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škódno zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
teritoriálen -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica
● publ. teritorialne vode teritorialno morje
♦ pravn. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba od 1968 do 1991 del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.:
teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
totálka1 -e ž (ȃ) pog. stopnja poškodovanosti avtomobila, pri kateri ga ni mogoče, ni vredno popravljati: zavarovalnica mu je priznala totalko / v povedni rabi avtomobil je totalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
totálka -e ž, pojm. (ȃ) avt. žarg. Zavarovalnica je priznala ~o |stopnjo poškodovanosti vozila, pri kateri ga ni vredno popravljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Tríglav2 -a m, stvar. i. (ȋ) |slovenska zavarovalnica; društvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
várnostna rezêrva -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
varováti -ȗjem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
velíka drúžba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vsôtno zavarovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Začetnica pri poimenovanjih kriminalnih združb: »Kavaški klan«V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.
Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?
SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.
So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaplézati -am dov. (ẹ̑) začeti plezati: zaplezati na drevo / pogumno zaplezati v strmino zaplézati se
pri plezanju zaiti, priti v nevaren, brezizhoden položaj: alpinistična odprava se je v Himalaji zaplezala
// ekspr. zaradi svojega delovanja priti v neugoden, nevaren, navadno brezizhoden položaj: banke so se zaplezale z dajanjem nekritih kreditov; zavarovalnica se je zaplezala z nakupom banke
zaplézan -a -o:
reševati zaplezane plezalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválna délniška drúžba -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválna pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválna políca -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválnica -e ž (ȃ) organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja: zavarovalnica mu je izplačala odškodnino;
dajatve, storitve zavarovalnice / splošna zavarovalnica; zavarovalnica za življenjska zavarovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválnica -e ž (ȃ) izplačilo pri ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovȃłnica, f. die Versicherungsanstalt, die Assecuranzanstalt, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovalnína -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválno krítje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavaroválno obdóbje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovánec tudi zavárovanec -nca m (á; á) oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana: zavarovalnica je zavarovancu izplačala zavarovalnino;
dolžnosti, pravice zavarovancev // kdor je socialno zavarovan: zavarovanec že izpolnjuje pogoje za prejemanje pokojnine / invalidski, socialni, zdravstveni zavarovanec; zavarovanec pokojninskega, socialnega zavarovanja
♦ pravn. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovánje na túj račún -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovánje za primér smŕti -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovátelj -a m (ȃ) zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe: zavarovatelj ladje je londonska zavarovalnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovátelj -a m z -em živ. (ȃ) |zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavarovátelj -a
m zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik.
Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe.
Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.