alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avléum -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
azbéstna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
baržúnast -a -o prid. (ȗ)
knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči
knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči
- baržúnasto prisl.:
baržunasto črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čípkast -a -o prid.(ȋ)
narejen iz čipk: čipkast ovratnik, prt; čipkasta zavesa / čipkast robček obrobljen s čipkami
// podoben čipkam: čipkast vzorec / obleka iz čipkastega blaga
narejen iz čipk: čipkast ovratnik, prt; čipkasta zavesa / čipkast robček obrobljen s čipkami
// podoben čipkam: čipkast vzorec / obleka iz čipkastega blaga
- čípkasto prisl.:
čipkasto nazobčan list
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo
- deljèn -êna -o:
nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne
● v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo
♦ mat. deset deljeno s pet je dve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
deljèn -êna -o (ȅ é é) Zavesa je ~a; publ. Mnenja so ~a različna
deljêni -a -o (é) ~ delovni čas
deljênost -i ž, pojm. (é)
deljêni -a -o (é) ~ delovni čas
deljênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
diagonálno razmíčna zavésa -- -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dímen -mna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni
♦ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni
♦ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dímen -mna -o (ȋ) neobč. razločiti kaj v ~i daljavi zamegljeni, motni
dímni -a -o (ȋ) ~a cev; ~a zavesa
dímnost -i ž, pojm. (ȋ)
dímni -a -o (ȋ) ~a cev; ~a zavesa
dímnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dímna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drȃp neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
draperíja -e ž (ȋ)
nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka: na stene so obesili draperije; bogate, težke draperije; draperija iz brokata; blago za draperije
♦ um. nagubana zavesa ali oblačilo s stilno opredeljivim načinom gubanja
nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka: na stene so obesili draperije; bogate, težke draperije; draperija iz brokata; blago za draperije
♦ um. nagubana zavesa ali oblačilo s stilno opredeljivim načinom gubanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
draperíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drapírana sofíta -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvígniti -em dov. (í ȋ)
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko / dvigniti potopljeno ladjo
2. napraviti kaj višje: dvigniti bregove z nasipavanjem; pog. dvigniti hišo za dve nadstropji nadzidati; voda v bazenu se je dvignila za dva metra / na poti so se dvignili nad tisoč metrov; za ovinkom se pot nekoliko dvigne vzpne / da je lahko gledal, se je moral dvigniti na prste
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: dal mu je roko in ga dvignil; moški so se drug za drugim dvignili in odšli vstali / dvigniti podrt drog; trava se je po neurju hitro dvignila / ekspr. novica ga je takoj dvignila iz postelje; pog. sredi noči so ga dvignili zbudili, poklicali
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigniti cene, davke, hektarski donos, proizvodnjo; število naročnikov se je dvignilo; temperatura se je močno dvignila narasla / priznanje je dvignilo delovni elan; pog. njegova pripomba je v hipu dvignila razpoloženje; morala v četi se je dvignila / dvigniti kvaliteto izdelkov; kritika se je dvignila na višjo raven
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigniti domačo industrijo; posestvo je dvignil z delavnostjo izboljšal, razvil; gospodarsko, kulturno dvigniti deželo / dvigniti ljudi iz zaostalosti / nova družba ga je dvignila poplemenitila, izboljšala; moralno dvigniti koga
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: dvigniti diplomatski predstavništvi na rang veleposlaništev / dvigniti narodni jezik v literarnega / dvignili so ga v plemiški stan povzdignili
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: dvigniti denar iz banke, v banki; dvigniti plačo; dvigniti prtljago v garderobi; pravočasno dvigniti vstopnice
6. napraviti, da se kdo upre: dvigniti ljudstvo proti gosposki; če se razmere ne bodo zboljšale, se bodo dvignili uprli / dvigniti ljudi k uporu, v upor
7. povzročiti, narediti: policija je dvignila preplah; članek je dvignil ogorčenje; zaradi tiste malenkosti so dvignili proti njemu pravo gonjo
● pog. ves čas je bil miren, a nesramna opazka ga je dvignila razburila, vznevoljila; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je dvignil svoj glas povedal svoje mnenje; pog. partizani so dvignili most razstrelili; ekspr. odkar živi v mestu, je precej dvignila nos je postala domišljava; ekspr. nič ni rekla, samo nos je dvignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; afera je dvignila mnogo prahu povzročila je razburjanje, govorice; ob vsaki priložnosti dvigne prst svari; nikoli ni dvignil roke na sestanku zaprosil za dovoljenje, da bi lahko govoril; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. dvigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga
♦ lov. dvigniti divjad spoditi, prepoditi jo z ležišča, iz skrivališča
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko / dvigniti potopljeno ladjo
2. napraviti kaj višje: dvigniti bregove z nasipavanjem; pog. dvigniti hišo za dve nadstropji nadzidati; voda v bazenu se je dvignila za dva metra / na poti so se dvignili nad tisoč metrov; za ovinkom se pot nekoliko dvigne vzpne / da je lahko gledal, se je moral dvigniti na prste
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: dal mu je roko in ga dvignil; moški so se drug za drugim dvignili in odšli vstali / dvigniti podrt drog; trava se je po neurju hitro dvignila / ekspr. novica ga je takoj dvignila iz postelje; pog. sredi noči so ga dvignili zbudili, poklicali
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigniti cene, davke, hektarski donos, proizvodnjo; število naročnikov se je dvignilo; temperatura se je močno dvignila narasla / priznanje je dvignilo delovni elan; pog. njegova pripomba je v hipu dvignila razpoloženje; morala v četi se je dvignila / dvigniti kvaliteto izdelkov; kritika se je dvignila na višjo raven
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigniti domačo industrijo; posestvo je dvignil z delavnostjo izboljšal, razvil; gospodarsko, kulturno dvigniti deželo / dvigniti ljudi iz zaostalosti / nova družba ga je dvignila poplemenitila, izboljšala; moralno dvigniti koga
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: dvigniti diplomatski predstavništvi na rang veleposlaništev / dvigniti narodni jezik v literarnega / dvignili so ga v plemiški stan povzdignili
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: dvigniti denar iz banke, v banki; dvigniti plačo; dvigniti prtljago v garderobi; pravočasno dvigniti vstopnice
6. napraviti, da se kdo upre: dvigniti ljudstvo proti gosposki; če se razmere ne bodo zboljšale, se bodo dvignili uprli / dvigniti ljudi k uporu, v upor
7. povzročiti, narediti: policija je dvignila preplah; članek je dvignil ogorčenje; zaradi tiste malenkosti so dvignili proti njemu pravo gonjo
● pog. ves čas je bil miren, a nesramna opazka ga je dvignila razburila, vznevoljila; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je dvignil svoj glas povedal svoje mnenje; pog. partizani so dvignili most razstrelili; ekspr. odkar živi v mestu, je precej dvignila nos je postala domišljava; ekspr. nič ni rekla, samo nos je dvignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; afera je dvignila mnogo prahu povzročila je razburjanje, govorice; ob vsaki priložnosti dvigne prst svari; nikoli ni dvignil roke na sestanku zaprosil za dovoljenje, da bi lahko govoril; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. dvigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga
♦ lov. dvigniti divjad spoditi, prepoditi jo z ležišča, iz skrivališča
- dvígniti se
1. premakniti se navzgor, kvišku: iz vinograda se je dvignila jata škorcev; letalo se je hitro dvignilo; megla se še ni dvignila / nalivaj previdno, da se gošča ne dvigne
2. knjiž. nastati, pojaviti se: v želodcu se mu je dvignila slabost; v ljudeh se je dvignilo sovraštvo do trgovca; nenadoma se je dvignil silovit vihar
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo temperatura je narasla; hotel se je dvigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; dvigniti se nad osebne prepire ne dopustiti, da bi ti vplivali na ravnanje, odločanje
- dvígnjen -a -o:
žugal je z visoko dvignjeno pestjo; zavesa v dvorani je že dvignjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvížna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ênodélen -lna -o prid. (ē-ẹ̑)
ki ima en del: enodelna obleka; enodelna zavesa / enodelno okno
ki ima en del: enodelna obleka; enodelna zavesa / enodelno okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ênodélen -lna -o (é/ȇẹ̑) Zavesa je ~a
ênodélni -a -o (é/ȇẹ̑) ~a obleka; jezikosl. ~ pomišljaj
ênodélnost -i ž, pojm. (é/ȇẹ̑)
ênodélni -a -o (é/ȇẹ̑) ~a obleka; jezikosl. ~ pomišljaj
ênodélnost -i ž, pojm. (é/ȇẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
firenga ► ˈfėːrėŋga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
firenk [fȋrǝnk] samostalnik moškega spola
zavesa, zastor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
firgonk firgonka samostalnik moškega spola
fìərǥòːŋk, fìəʀhòːŋk
zavesa
n̥ fìərǥòːŋk máːu̯ ƀəl dọ̀ːx, [...] tọ̀ːt je zˈwə fàːjn m̥ pa štíːkan tùːđẹ
fironk -a m zavesa: Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gardína -e ž (ȋ)
knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo; razgrniti gardine; napol spuščena rožasta gardina; okna z gardinami
knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo; razgrniti gardine; napol spuščena rožasta gardina; okna z gardinami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gardína -e ž (ȋ) neobč. (okenska) zavesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glávna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
góng -a m (ọ̑)
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa
// glasb. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa
// glasb. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gŕška zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
harlekín -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
horizónt -a m (ọ̑)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
injekcíjska zavésa -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
italijánska zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kontrastírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrastíranje (ȋ)
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
línija glávne zavése -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mercerizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine
tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine
- mercerizíran -a -o:
obleka, zavesa iz merceriziranega bombaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
míliti1 -im nedov. (ī)
1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki
2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila
1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki
2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila
- míliti se zastar.
1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka
2. smiliti se: še žival se mu ne mili
- míljen -a -o:
otrok je bil od vseh ljubljen in miljen;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
modríčast -a -o prid. (í)
modrikast: modričast cvet, plamen; zavesa modričaste barve; modričasta megla
modrikast: modričast cvet, plamen; zavesa modričaste barve; modričasta megla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
muslínast -a -o (ȋ) ~a zavesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nagúbana zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
naslíkana zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
navijálna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
♦ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
♦ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
némška zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèprosójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla
ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nôga -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ódrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
- ódrsko prisl.:
odrsko poustvarjati; odrsko privzdignjen govor; odrsko vabljiv tekst; odrsko funkcionalna osvetljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ódrski efékt -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ogrinjalo [ogrinjálo] samostalnik srednjega spola
- ogrinjalo
- pregrinjalo
- zavesa, zastor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
opọ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
opona [zavesa] sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg4)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
Svetloba pada na mizo.
3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
Funkcija pada.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
pegerovanje s, F11, appetentia, appetitio, appetens, pegerovanîe; cupienter, s'velikim pegerovanîam, ali ṡheló; diſsaviari, s'velikim veſſeljam inu pegerovanîam kuſhati, ali kuſhovati; mulierositas, lubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam; petitio, proſhnîa, pegerovanîe; postulatio, postulatum, -ti, pegerovanîe, proſhnîa; postulatitius, -a, -um, k'pegerovanîu; postulatorius, -a, -um, ṡa pegerovanîe; praetensio, preprèṡhenîe, pegerovanîe; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
plátno -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
portálna máska -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
portiêra -e ž (ȇ)
zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potézen -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na potegovanje, vlečenje: potezna moč / potezna verižica, vrvica, žica / potezna svetilka; potezna zavesa
♦ elektr. potezno stikalo stikalo, katerega vzvod se proži s potezno vrvico
nanašajoč se na potegovanje, vlečenje: potezna moč / potezna verižica, vrvica, žica / potezna svetilka; potezna zavesa
♦ elektr. potezno stikalo stikalo, katerega vzvod se proži s potezno vrvico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
požáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvo
♦ gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara
nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvo
♦ gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara
- požárno prisl.:
požarno ogrožen prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
požárna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
predprt [predpȑt] samostalnik moškega spola
zavesa, zastor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pregrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta
// ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta
// ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
premíkati se -am se nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
prepóna -e ž (ọ̑)
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona
♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona
2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona
♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona
2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, po dolgem; žila se mu je pretrgala
2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
● ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
♦ anat. pretrgati himen
3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
4. za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, po dolgem; žila se mu je pretrgala
2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
● ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
♦ anat. pretrgati himen
3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
4. za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
- pretŕgati se ekspr.
izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja
● pog. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven
- pretŕgan -a -o:
nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano
● ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan
♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pretŕgati -am dov. -an -ana; pretŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ nit; ~ diplomatske stike; ~ tišino; publ. pretrgati z/s kom/čim ~ s prijateljem; ~ s tradicijo
pretŕgati se -am se (ŕ ȓ) Zavesa se je pretrgala; poud. pretrgati se od česa ~ ~ ~ garanja |izčrpati se|; poud. pretrgati se z/s čim ~ ~ z delom |izčrpati se|
pretŕgati se -am se (ŕ ȓ) Zavesa se je pretrgala; poud. pretrgati se od česa ~ ~ ~ garanja |izčrpati se|; poud. pretrgati se z/s čim ~ ~ z delom |izčrpati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prevésa -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prevésa -e ž (ẹ̑) neobč. zavesa; alp. previs
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prevézen -a -o in prevezèn -êna -o (ẹ̑; ȅ é é) z/s čim s srebrnimi nitkami ~a zavesa
prevézeni -a -o in prevezêni -a -o (ẹ̑; é) ~a tkanina
prevézenost -i in prevezênost -i ž, pojm. (ẹ̑; é)
prevézeni -a -o in prevezêni -a -o (ẹ̑; é) ~a tkanina
prevézenost -i in prevezênost -i ž, pojm. (ẹ̑; é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pristének -nka m (ẹ̑)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku
// manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku
// manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prošnja ž, F26, efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; irritae preces, nevnuzne proſhnîe; obsecratio, proſhnîa; petitio, proſhnîa, pegerovanîe; precatio, proſhnîa, molitou; preces, precum, proſhnîe; rogatus, -us, ena proſhnîa; votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prótidímen -mna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred dimom: protidimna stena, zaščita, zavesa / protidimni alarm
ki varuje pred dimom: protidimna stena, zaščita, zavesa / protidimni alarm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rogóznica -e ž (ọ̑)
1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor
// temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken
2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje
1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor
// temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken
2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rogóznica -e ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
scénski elemènt -ega -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sipária -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sofíta -e ž (ȋ)
gled. kratka zavesa nad odrom, ki od zgoraj omejuje prizorišče: kulise in sofite
gled. kratka zavesa nad odrom, ki od zgoraj omejuje prizorišče: kulise in sofite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sofíta -e ž (ȋ) gled. |zavesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sofíta -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
staniól -a m (ọ̑)
papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol
♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; v prid. rabi: zaviti v staniol papir
♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo
papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol
♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; v prid. rabi: zaviti v staniol papir
♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
storija [stōrija
] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolaodeja, preproga, iz ločja spletena zavesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stránska zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
svetlôbna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
škrlát -a m (ȃ)
1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat
2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti
♦ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat
2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti
♦ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tančíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tančico: tančična obleka, zavesa / tančična tkanina
nanašajoč se na tančico: tančična obleka, zavesa / tančična tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tesnílna zavésa -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tíl -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tlà tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á)
1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla
2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla
3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla
4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla
// vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti
5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; javno mnenje je proti jedrskemu orožju na tleh Slovenije v Sloveniji
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo
7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh
● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem
♦ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla
1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla
2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla
3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla
4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla
// vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti
5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; javno mnenje je proti jedrskemu orožju na tleh Slovenije v Sloveniji
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo
7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh
● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem
♦ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
umíliti1 -im dov. (ī)
1. narediti kaj bolj milo, blago: zavesa umili svetlobo / umiliti glas
// narediti kaj manj ostro, negativno: umiliti sodbo
2. narediti, da se kaj pojavlja v manj izraziti obliki: umiliti pomanjkanje mesa z uvozom
1. narediti kaj bolj milo, blago: zavesa umili svetlobo / umiliti glas
// narediti kaj manj ostro, negativno: umiliti sodbo
2. narediti, da se kaj pojavlja v manj izraziti obliki: umiliti pomanjkanje mesa z uvozom
- umíliti se ekspr.
postati manj strog, bolj mil: z leti se je umilila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
umíliti1 -im dov. umíljen -a; umíljenje (í; ȋ) kaj ~ pomanjkanje pšenice z uvozom; Zavesa ~i svetlobo
umíliti se -im se (í; ȋ) poud. |postati milejši|: Z leti se je umilil
umíliti se -im se (í; ȋ) poud. |postati milejši|: Z leti se je umilil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vehtra [vẹ̑htra] samostalnik ženskega spola
- preproga, zavesa iz rogozovine; rogoznica
- velnica, tj. lopati podobna priprava za vejanje žita
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vẹ́siti -im nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í)
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
♦ šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● šah. žarg. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
♦ šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● šah. žarg. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar
- visé knjiž.:
vise na veji se gugati viseč
- visèč -éča -e:
telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vmésna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vôdna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vodorávno razmíčna zavésa -- -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
voščenje s, F7, eulogia, -ae, en ṡhègen, ali ſrézhe voṡzhenîe; optabiliter, po vſi ṡheli, inu voṡzhenîu; optatio, voṡzhenîe; optatò, vel optatè, po voṡzhenîu; optatum, -ti, voṡzhenîe; sitienter, ṡhelnu, s'luṡhtam, s'velikim voṡzheinîam, ṡheinu; votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vrtínčiti -im nedov. (í ȋ)
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje
2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje
3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje
2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje
3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo
- vrtínčiti se
1. premikati se v spiralastih zavojih: listi se vrtinčijo v zraku; megle se vrtinčijo nad vrhovi; za avtomobilom se vrtinči prah; zavesa se vrtinči zaradi prepiha; pren., ekspr. številke so se mu brez reda in smisla vrtinčile v glavi
// s prislovnim določilom premikajoč se na tak način prihajati: iz odprtin se je vrtinčila para; dim se vrtinči pod strop
2. delati vrtince: potok se vrtinči ob skalovju; vrgli so ga v vodo, kjer se reka najbolj vrtinči; vrtinčiti se in peniti
3. vrteti se, sukati se: otroka sta se vrtinčila po ledu / pogovor se je vrtinčil okoli zadnjih dogodkov / njegove misli se vrtinčijo okrog deklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti / vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan / veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti / vzdigniti kvišku, pog. gor
2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati / ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti / vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan / veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti / vzdigniti kvišku, pog. gor
2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati / ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati
- vzdígniti se
1. premakniti se navzgor, kvišku: letalo se je vzdignilo v zrak; iz dimnika se vzdigne dim; za avtomobilom se je vzdignil oblak prahu; megla se hitro vzdigne / takrat se nad obzorje vzdigne sonce vzide / proti vrhu se pot bolj vzdigne vzpne
// pog. vstati: vzdigniti se od mize, s postelje
2. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem se je vzdignila jeza; v srcu se mu vzdigne dvom, sum / proti večeru se je vzdignil veter začel pihati
3. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: že pri prvem grižljaju se mu je vzdignilo / v želodcu se mu je vzdignilo ob takem neredu
● pog. potica se je lepo vzdignila vzhajala; ekspr. v gledališču se je spet vzdignila zavesa so (se začele) predstave; star. žerjavi se vzdignejo čez morje odletijo; star. ob polnoči so se vzdignili na pot odšli, odpotovali; vzdigniti se nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; pog. v teh dneh se je živo srebro močno vzdignilo je temperatura zelo narasla
- vzdignívši zastar.:
pozdravil jo je, vzdignivši roko
- vzdígnjen -a -o:
vzdignjena glava; cesta je vzdignjena za en meter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzórček -čka m (ọ̄)
manjšalnica od vzorec: zavesa z belim vzorčkom; plesti lep vzorček / vzeti vzorček snovi
manjšalnica od vzorec: zavesa z belim vzorčkom; plesti lep vzorček / vzeti vzorček snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzvalovíti -ím dov., vzvalôvil (ī í)
1. premakniti se v obliki vala, valov: gladina vzvalovi; voda se je vzvalovila / žito vzvalovi v vetru; zavesa vzvalovi / ekspr. ob teh besedah je množica vzvalovila
2. narediti, povzročiti, da je kaj valovito: plavalec, veter vzvalovi gladino
3. ekspr. postati valovit: onkraj reke ravnina rahlo vzvalovi / pred potniki vzvalovi zimska pokrajina se pojavi, se pokaže valovita zimska pokrajina
4. ekspr. pojaviti se zdaj z bolj zdaj z manj močnimi zvoki, glasovi: pesem je spet vzvalovila
// pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji vzvalovi rdečica / čustva so ji vzvalovila / v pogledih vzvalovi jeza / po deželi vzvalovi ogorčenje
5. ekspr. vznemiriti, razvneti: njena bližina mu vzvalovi kri / slovo ga je vzvalovilo
6. ekspr. postati vznemirjen, razvnet: njena duša je vzvalovila / ob tej misli mi vzvalovi kri
● ekspr. dogodek je vzvalovil življenje v mestu ga razgibal; imel velik odmev; ekspr. pogled na domačo vas mu je vzvalovil srce povzročil, da mu je začelo močneje biti
1. premakniti se v obliki vala, valov: gladina vzvalovi; voda se je vzvalovila / žito vzvalovi v vetru; zavesa vzvalovi / ekspr. ob teh besedah je množica vzvalovila
2. narediti, povzročiti, da je kaj valovito: plavalec, veter vzvalovi gladino
3. ekspr. postati valovit: onkraj reke ravnina rahlo vzvalovi / pred potniki vzvalovi zimska pokrajina se pojavi, se pokaže valovita zimska pokrajina
4. ekspr. pojaviti se zdaj z bolj zdaj z manj močnimi zvoki, glasovi: pesem je spet vzvalovila
// pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji vzvalovi rdečica / čustva so ji vzvalovila / v pogledih vzvalovi jeza / po deželi vzvalovi ogorčenje
5. ekspr. vznemiriti, razvneti: njena bližina mu vzvalovi kri / slovo ga je vzvalovilo
6. ekspr. postati vznemirjen, razvnet: njena duša je vzvalovila / ob tej misli mi vzvalovi kri
● ekspr. dogodek je vzvalovil življenje v mestu ga razgibal; imel velik odmev; ekspr. pogled na domačo vas mu je vzvalovil srce povzročil, da mu je začelo močneje biti
- vzvalovljèn -êna -o:
črta, ravnina je rahlo vzvalovljena; vzvalovljeno jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzvíti se vzvíjem se dov. (í)
knjiž. zviti se navzgor, kvišku: zavesa se vzvije in predstava se začne / iznad streh se vzvije steber dima
knjiž. zviti se navzgor, kvišku: zavesa se vzvije in predstava se začne / iznad streh se vzvije steber dima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
wagnerjánska zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zagrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti
// ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti
// ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zagrinjalo [zagrinjálo] samostalnik srednjega spola
zavesa, zagrinjalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zagrínjati -am nedov. (í)
1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo
// biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico
2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo
1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo
// biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico
2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zagrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagrínjanje (í) koga/kaj ~ fižol v jamicah; Zavesa ~a oder; zagrinjati koga/kaj z/s čim ~ okna z zavesami
zagrínjati se -am se (í) z/s čim ~ ~ z rjuho
zagrínjati se -am se (í) z/s čim ~ ~ z rjuho
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zaslȍn -óna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zástor -ôra tudi -a m (á ó; á)
1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / zastor kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zastor spusti
2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
// ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je
1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / zastor kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zastor spusti
2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
// ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zástor -ôra m
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
zástor zastôra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zatemnílen -lna -o [zatəmnilən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na zatemnitev: zatemnilna zavesa
♦ elektr. zatemnilno stikalo stikalo za uravnavanje svetilnosti žarnice
nanašajoč se na zatemnitev: zatemnilna zavesa
♦ elektr. zatemnilno stikalo stikalo za uravnavanje svetilnosti žarnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zatemnílen -lna -o [tə] (ȋ)
zatemnílni -a -o [tə] (ȋ) ~a zavesa
zatemnílni -a -o [tə] (ȋ) ~a zavesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavésa -e ž (ẹ̑)
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda: na oknih visijo zavese; nagubati, odgrniti zaveso; pregraditi prostor z zaveso; bombažna, mrežasta zavesa; gosta, prosojna, težka zavesa; zavesa iz žameta; blago za zavese / dekorativne zavese; okenska zavesa; nekdaj posteljna zavesa ali zavesa pri postelji
// kos tkanine, ki ločuje oder od prostora za gledalce: zavesa se dvigne, pade; spustiti zavese / občinstvo kliče igralce pred zaveso / požarna, železna zavesa / glavna (odrska) zavesa / zavesa na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zavesa spusti
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ovira, preprečuje pogled, dostop: zavesa dežja, dima / sonce je zdrsnilo za zaveso smrek / zavesa toplega zraka pri vhodu v trgovino / obdati se z zaveso skrivnosti
● zastar. železna zavesa na oknu, vratih prodajalne rolo; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah
♦ geogr. zavesa navadno nagubana ploščata kapniška tvorba; gled. zavesa zavesi podoben element scenske opreme; voj. dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda: na oknih visijo zavese; nagubati, odgrniti zaveso; pregraditi prostor z zaveso; bombažna, mrežasta zavesa; gosta, prosojna, težka zavesa; zavesa iz žameta; blago za zavese / dekorativne zavese; okenska zavesa; nekdaj posteljna zavesa ali zavesa pri postelji
// kos tkanine, ki ločuje oder od prostora za gledalce: zavesa se dvigne, pade; spustiti zavese / občinstvo kliče igralce pred zaveso / požarna, železna zavesa / glavna (odrska) zavesa / zavesa na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zavesa spusti
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ovira, preprečuje pogled, dostop: zavesa dežja, dima / sonce je zdrsnilo za zaveso smrek / zavesa toplega zraka pri vhodu v trgovino / obdati se z zaveso skrivnosti
● zastar. železna zavesa na oknu, vratih prodajalne rolo; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah
♦ geogr. zavesa navadno nagubana ploščata kapniška tvorba; gled. zavesa zavesi podoben element scenske opreme; voj. dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavésa -e ž (ẹ̑) pregraditi prostor z ~o; okenska ~; požarna ~ v gledališču; poud. deževna ~ |gosti curki dežja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavésa -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
protidimna zavesa
kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda
SINONIMI:
protidimna zavesaGLEJ ŠE: rolo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
zavésa Frazemi s sestavino zavésa:
želézna zavésa
želézna zavésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavẹ̑sa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavẹ̑sa, f. der Vorhang, Jan., nk.; zaveso vzdigovati, Zv.; der Bettvorhang, die Gardine, Cig., Levst. (Pril.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavésa -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavésica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od zavesa: na oknih visijo zavesice; bela, nagubana zavesica / (avtomobilska) zavesica gumijasta ali plastična plošča, pritrjena za avtomobilskim kolesom, ki preprečuje dviganje vode, peska s ceste
manjšalnica od zavesa: na oknih visijo zavesice; bela, nagubana zavesica / (avtomobilska) zavesica gumijasta ali plastična plošča, pritrjena za avtomobilskim kolesom, ki preprečuje dviganje vode, peska s ceste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žábica -e ž (á)
1. manjšalnica od žaba: mlada žabica; regljanje žabic / obleči otroku žabice / plavati žabico
// igrača v obliki te živali: otrok se igra z leseno žabico
2. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žabica še spančka / kot nagovor kaj pa jokaš, žabica mala
3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka: na vratih visi žabica; vtakniti ključ v žabico / varnostna žabica
4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka: pod nogami je pokala žabica
5. odboj vrženega kamna od vodne gladine: otroci mečejo kamne in štejejo žabice / metati, vreči žabico metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine
● nar. govedo, ovca ima žabico bolezen, za katero je značilno napenjanje, zaprtje; nar. nasaditi žabice zajčke; zapeti žabico na nogavici zaponko z gumijastim jezičkom za držanje obutih dolgih nogavic; pog. zavesa visi na žabicah ščipalkah, zaponkah; ekspr. ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico nikakor ne molči
♦ agr., gozd. hoditi z žabicami z enostavnimi derezami s štirimi zobmi za hojo po strmem svetu, travi; alp. žabica priprava, ki s čeljustmi stisne obremenjeno jekleno vrv, da se ne izmakne; etn. žabice igrača iz polovice orehove lupine, pokrite z napetim papirjem, ki pri kroženju po zraku daje kvakanju podobne glasove; glasb. žabica spodnji konec, držaj loka za godala; lit. žabica med črkarsko pravdo metelčica; med., vet. žabica voden mehur na dnu ust; obrt. žabica element klekljane čipke, podoben drži nog žabe pred skokom; tisk. žabica iz sredine levo in desno poševno potekajoča guba, nastala zaradi slabega zgibanja pole
1. manjšalnica od žaba: mlada žabica; regljanje žabic / obleči otroku žabice / plavati žabico
// igrača v obliki te živali: otrok se igra z leseno žabico
2. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žabica še spančka / kot nagovor kaj pa jokaš, žabica mala
3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka: na vratih visi žabica; vtakniti ključ v žabico / varnostna žabica
4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka: pod nogami je pokala žabica
5. odboj vrženega kamna od vodne gladine: otroci mečejo kamne in štejejo žabice / metati, vreči žabico metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine
● nar. govedo, ovca ima žabico bolezen, za katero je značilno napenjanje, zaprtje; nar. nasaditi žabice zajčke; zapeti žabico na nogavici zaponko z gumijastim jezičkom za držanje obutih dolgih nogavic; pog. zavesa visi na žabicah ščipalkah, zaponkah; ekspr. ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico nikakor ne molči
♦ agr., gozd. hoditi z žabicami z enostavnimi derezami s štirimi zobmi za hojo po strmem svetu, travi; alp. žabica priprava, ki s čeljustmi stisne obremenjeno jekleno vrv, da se ne izmakne; etn. žabice igrača iz polovice orehove lupine, pokrite z napetim papirjem, ki pri kroženju po zraku daje kvakanju podobne glasove; glasb. žabica spodnji konec, držaj loka za godala; lit. žabica med črkarsko pravdo metelčica; med., vet. žabica voden mehur na dnu ust; obrt. žabica element klekljane čipke, podoben drži nog žabe pred skokom; tisk. žabica iz sredine levo in desno poševno potekajoča guba, nastala zaradi slabega zgibanja pole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
- 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun
- 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
- 1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
- 1. v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast
- 2. v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast
- 5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
želézen Frazemi s sestavino želézen:
bíti želéznih žívcev, iméti želézne žívce, iméti želézno rezêrvo, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z želézno rôko, želézna rezêrva, želézna zavésa, želézni žívci
bíti želéznih žívcev, iméti želézne žívce, iméti želézno rezêrvo, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z želézno rôko, želézna rezêrva, želézna zavésa, želézni žívci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ženílja -e ž (ȋ)
tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken; šenilja: resice iz ženilje
// tkanina z votkom iz te preje: pregrinjalo, zavesa iz ženilje
tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken; šenilja: resice iz ženilje
// tkanina z votkom iz te preje: pregrinjalo, zavesa iz ženilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.