nenavídeti -im nedov. (í ȋ) zastar. sovražiti: nenavideti soseda
// zavidati: nenavidim ti otroka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sréčen -čna -o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ́ ẹ̄) 

1. 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen
   // ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled
   // za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo
2. 2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti
3. 3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče
   // v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi
4. 4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto
   // zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje
5. 5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
   ● ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere

sréčno prisl.: vse se je srečno končalo; srečno se je vrnil; srečno živeti; zdaj je že srečno doma / kot pozdrav srečno vsem skupaj; rudarski pozdrav: srečno; sam.: zavidati srečnemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zavídanje -a s (í) glagolnik od zavidati: iz vedenja sosedov je bilo čutiti zavidanje
● ekspr. doseči zavidanja vreden položaj, rezultat zelo dober, ugoden; ekspr. zavidanja vredna stopnja napredka zelo velika, visoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zavídati -am nedov. (í) čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: vsi sosedje mu, star. ga zavidajo; zavidati komu srečo, uspeh; zavidati komu zaradi njegovih sposobnosti / zavidati komu za bogastvo
● ekspr. takega življenja mu nihče ne zavida zelo slabo živi; ekspr. ima tako ženo, da mu jo vsi zavidajo zelo dobro; zastar. zaradi storjene krivice zavidati koga sovražiti

zavidajóč -a -e: gledali so ga, zavidajoč mu spretnost

zavídan -a -o: od mnogih zavidana sreča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.