eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica] 1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: ↑bula
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir ETIMOLOGIJA: ↑vampir
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki;
ubranost barvnih tonov;
barvna harmonija;
široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.:
barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
čút -a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje
♦ anat. mišični čut sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju2. navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: manjka mu pedagoški čut za to;
oblikovati, vzgajati estetski čut;
etični, moralni čut;
imeti čut za lepoto, za umetnost / nekak notranji čut mu je povedal, da se godi nekaj hudega; njenemu ženskemu čutu ni bilo mogoče ničesar skriti / čut za orientacijo // določen odnos do teh prvin, pojavov: užalili so njegov domovinski čut; njen družinski čut je bil s tem močno prizadet; taka rešitev se upira njegovemu socialnemu čutu; v otroku je treba vzgajati čut dolžnosti, odgovornosti; čut za pravičnost, za red / med študijem se mu je jezikovni čut zelo razvil; pri takem delu je treba imeti oster kritični čut / ekspr. nima nobenega čuta za njegove probleme razumevanja, smisla3. star. občutek: ob pogledu nanj jo je obšel neprijeten, zoprn čut / ob spominu nanj jo je spreletel čut zapuščenosti; čut manjvrednosti, negotovosti 4. zastar. čustvo: glavni čut njegove poezije je ljubezen do domovine / z vsemi čuti in željami so bili na njihovi strani / nič se mu ne smili, čisto brez čuta je brez sočutja
● knjiž. če me čut ne vara, je stvar taka če se ne motim; pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon
daltonízem -zma m (ī)
med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem
dražljáj -a m (ȃ)
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni dražljaj; fizični, mehanski dražljaji / erotični dražljaj
dúhati -am nedov. (ū ȗ)
z vohom zaznavati: duhati cvetje; duhali smo vonj po sveže pečenem kruhu; pren., ekspr. v tej stvari je duhal dobro kupčijo
// biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje
elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
galvanoskóp tudi galvanoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
fiz., nekdaj priprava za zaznavanje električnega toka:
Geigerjev -a -o [gájgerjev-] prid. (á)
fiz., v zvezi Geigerjev števec in geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran
geigerski -a -o [gájgerski] prid. (á)
fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci
instínkt -a m (ȋ) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu;
živalski instinkt;
instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati, storiti po instinktu // želja, sla: močen instinkt po uveljavljanju 2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški, umetniški instinkt;
instinkt za lepoto / zanaša se na svoj zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt
intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji;
delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo;
obdarjen z intuicijo;
ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji
intuitívnost -i ž (ȋ)
sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja
izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ī í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico
● ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor;
z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute;
izostriti sluh, voh // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut izostrèn tudi zostrèn -êna -o:
imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren
izostrováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: šola izostruje otrokom muzikalni čut
kinestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju:
navdíh -a m (ȋ)
ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar: črpati navdih iz narave; dati, dobiti navdih za kaj; iskati navdih; pisati z navdihom; nenaden, pesniški, umetniški navdih / publ. do take odločitve je prišlo po navdihu večine na pobudo, pod vplivom
// neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja: prepustiti se navdihu; delati, ustvarjati po navdihu; to delo je bolj plod navdiha kot intelekta
♦ psih. nenadno spoznanje
nèbivajóč tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega
okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
okušálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa
♦ anat. okušalne brbončice
óptičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na optiko, svetloben: optični pojavi;
optični signal / optične lastnosti kristalov / optični teleskop; mikroskopi in druge optične priprave / optična os kamere; optično steklo steklo, ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav
♦ astron. optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva; fot. optično iskalo iskalo pri enostavnih fotografskih aparatih2. nanašajoč se na vid, viden: zmožnost optične predstave;
optično in akustično zaznavanje / optične prevare / optična dekoracija prostora óptično prisl.:
pokončne črte prostor optično zvišajo
♦ fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen; optično dvolomna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v obeh smereh enak
ostríti -ím nedov., ostrèn (ī í) 1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo;
ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe // dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / ostriti svinčnik šiliti2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor;
v mraku se ostrijo grebeni // delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo 3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho // delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus 4. knjiž. večati1,
stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest
● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napetiostrèč -éča -e:
konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja
percépcija -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija;
percepcija besed, govora, slike;
percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij
pôlkróžen -žna -o [pou̯krožən] prid. (ȏ-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok;
polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike
♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glavepôlkróžno prisl.:
polkrožno postaviti predmete
poslúh -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh;
dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not
♦ glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh;
posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove;
biti brez posluha za umetnost;
človek s posluhom za bistveno;
publ. estetski posluh čut// določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh;
klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica;
vid in posluh
● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno
propriocépcija -e ž (ẹ́)
psih. čutno zaznavanje lastnega telesa:
psihometríja -e ž (ȋ)
1. nauk o merjenju duševnih pojavov: inštitut za psihometrijo; strokovnjak za psihometrijo; psihometrija in sociometrija
2. zaznavanje duševnih pojavov, procesov pri drugi osebi in vplivanje nanje preko predmetov, prostorov, s katerimi je (bila) ta oseba v stiku: sposobnost psihometrije; pshiometrija, intuicija in jasnovidnost / psihometrija lokacije
radiometríja2 -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: inštitut za radiometrijo; specialist za radiometrijo / medicinska radiometrija; mikrovalovna radiometrija
// med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: radiometrija v ambulanti; preiskava dojk z radiometrijo
ravnotéžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežna lega / ravnotežne spretnosti / imeti dober ravnotežni čut
♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni organ čutilo v notranjem ušesu za zaznavanje položaja glave; les. ravnotežna vlažnost lesa stanje lesa, da pri določeni temperaturi in določeni relativni vlažnosti zraka ne sprejema niti ne oddaja vlage; zool. ravnotežni mešiček mešiček na korenu tipalnice potočnega raka s čutnimi dlačicami in drobnimi peščenimi zrnci za vzdrževanje ravnotežja
registrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo;
registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku;
fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. na kratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek;
registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe;
z vrha hriba je registriral prihajajočega;
registrirati z očmi, vohom
● adm. žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročitiregistríran -a -o:
za zunanjo trgovino registrirano podjetje
sámozaznáva -e ž (ȃ-ȃ)
psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku
sénzor -ja m (ẹ̑)
fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
senzuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. čuten1:
senzualno zaznavanje / senzualna ljubezen / senzualna ženska
senzualízem -zma m (ī)
filoz. spoznavna teorija, po kateri je čutno zaznavanje, spoznavanje edini vir spoznanja: zagovorniki senzualizma
sinestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika
slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek;
fant je od rojstva slep;
slep za barve;
na starost je postal skoraj slep;
slep na eno oko;
gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka // ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe 2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek;
kako sem bila slepa, da sem ti verjela // ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo 3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci;
slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju 5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep;
slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir;
slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodonslépo prisl.:
cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar
slépi -a -o sam.:
slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
slepôta -e ž (ó)
lastnost, stanje slepega: delna, popolna slepota; prirojena slepota; povzročitelj, vzrok slepote / takrat se ga je že lotevala slepota / ekspr. zaradi svoje slepote je bil marsikdaj zelo krivičen / ekspr. izrabili so njihovo politično slepoto
● kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vet. mesečna slepota očesna bolezen kopitarjev z vnetnimi spremembami v notranjosti zrkla
slúh -a m (ȗ)
čut za zaznavanje zvočnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal; tako visokega zvoka s sluhom ne zaznamo; imeti dober, oster sluh; okvare, poškodbe sluha; sluh, vid in drugi čuti / napenjal je sluh, da bi slišal ušesa
● zastar. razširiti sluh o zaroti govorice; izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu; zastar. biti na sluhu biti znan, sloveti po čem; knjiž. zgodba je napisana s tankim umetniškim sluhom čutom
slút -a m (ȗ) star. 1. slutnja: obšel ga je slut, da bo kmalu umrl 2. navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: imeti slut za lepoto
štévec -vca m (ẹ̄)
1. priprava za merjenje porabe česa na osnovi štetja, zaznamovanja enot kake množine: števec teče, se ustavi; namestiti, zamenjati števec; odčitati s števca, na števcu; številke na števcu / električni, plinski, vodni števec / dvotarifni števec ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi
2. kdor se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: biti števec v skladišču; števec denarja
3. mat. število nad ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; enofazni števec; indukcijski števec ki deluje na izmenični električni tok; števec elektrine; fiz. Geigerjev ali geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov; scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi; ptt števec pogovorov elektromagnetna priprava za ugotavljanje električnih impulzov, ki ustrezajo številu pogovornih enot v telefonskem prometu
teménski tudi témenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na teme: temenski predel / temenska peresa ptiča
♦ geom. temenski pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji v temenu najbolje prilega; mat. temenska enačba enačba stožnice, ki ima teme v koordinatnem izhodišču; zool. temensko oko čutilo zlasti za zaznavanje svetlobe pri obloustkah, nekaterih ribah, dvoživkah, mnogih plazilcih
típ2 -a m (ȋ)
čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom
víd -a m (ȋ) 1. čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev: vid mu peša, ekspr. ga izdaja;
teh žarkov z vidom ne zaznamo;
imeti dober, oster vid;
okvare vida;
sluh in vid / izgubiti vid oslepeti2. zastar. videz: ohraniti lep vid / na vid se mu je zdelo vse v redu; po vidu ga ne poznam 3. star. dan1,
svit: kosit so odšli takoj, ko se je naredil vid / stopil je iz teme na vid / do vida, za vida priti
● pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti
♦ jezikosl. lastnost, značilnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; glagolski vid
vizuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vid, viden: vizualni vtis;
vizualna predstava;
vizualno zaznavanje / vizualni občutek / vizualni učni pripomočki; vizualni učinki / vizualni svet / prikazati kaj z vizualnimi sredstvi / vizualni tip človeka tip človeka, ki si zlasti dobro zapomni to, kar vidi
♦ aer. vizualno letenje letenje, pri katerem pilot ves čas vidi zemljo in se orientira po objektih na njej; lit. vizualna poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditvevizuálno prisl.:
vizualno predstaviti, upodobiti
vóh -a m (ọ̑)
čut za zaznavanje vonja: voh mu peša; pes ima dober voh; zaznavati z vohom; čutilo za voh; voh, vid in drugi čuti
vonjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zaznavanje vonja: vonjalni organ, živec
♦ anat. vonjalne čutnice vohalne čutnice; med. vonjalna avra avra v obliki neprijetnih, čudnih vonjev; zool. vonjalna jamica vohalna jamica
// nanašajoč se na oddajanje, dajanje vonja: vonjalne žleze živali
zaznaválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zaznavanje: zaznavalni sistem za zračno blazino; zaznavalna komora, naprava
zaznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zaznavati: zaznavanje barv, besed, govora; zaznavanje svetlobe, toplote; sposobnost zaznavanja / čutno, slušno zaznavanje / zaznavanje bližine koga; zaznavanje nevarnosti
zaznáven -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na zaznavanje, zaznavo: meje zaznavne sposobnosti / zaznavni predmet predmet zaznavanja
♦ anat. zaznavna območja območja v možganski skorji, kamor prihajajo vzburjenja iz čutil; psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje2. ki se da zaznati: komaj zaznaven smehljaj;
pritisk je vedno bolj zaznaven / čutno zaznaven svet; zvočno zaznavna stran česa / težko zaznavne povezave ugotovljive3. publ. precej velik, precejšen: zaznavni uspehi;
zaznavne razlike v pogledih;
neurje je povzročilo zaznavno škodo zaznávno prisl.:
ob rahlem dihanju se ji komaj zaznavno dvigajo prsi; sam.: razlika med zaznavnim in namišljenim
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
potípanka samostalnik ženskega spolaknjiga za otroke, ki omogoča zaznavanje predstavljene vsebine s tipanjem SINONIMI: tipanka
skiroíst samostalnik moškega spola
típanka samostalnik ženskega spolaknjiga za otroke, ki omogoča zaznavanje predstavljene vsebine s tipanjem SINONIMI: potipanka
zvóčnica SSKJ² samostalnik ženskega spola1. zvočni posnetek zlasti literarnega besedila, ki ga navadno berejo profesionalni bralci, igralci SINONIMI: avdioknjiga, zvočna knjiga
2. knjiga za otroke, ki omogoča zaznavanje predstavljene vsebine (tudi) s sluhom
ETIMOLOGIJA: iz zvočna knjiga po zgledu angl. audio book
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
apercépcija -e ž, pojm. (ẹ́) filoz. zaznava, zaznavanje
háptičen -čna -o (á) psiht. tipen1
háptični -a -o (á) ~o zaznavanje
háptičnost -i ž, pojm. (á) psiht.
óptičen -čna -o (ọ́)
óptični -a -o (ọ́) ~ pojav svetlobni pojav; ~o zaznavanje vidno zaznavanje
percépcija -e ž, pojm. (ẹ́) ~ glasov zaznavanje; zaznava; števn., neobč. umetnikove ~e zaznave, vtisi
senzuálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) čuten 1: zelo ~a ženska
senzuálni -a -o (ȃ) ~o zaznavanje
senzuálnost -i ž, pojm. (ȃ) čutnost
zaznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaznávanje (ȃ) kaj ~ barve; publ. V zadnjem času ~amo velike spremembe opažamo
zaznávati se -am se (ȃ) star. Prebudil se je, ko se je zaznaval dan se je danilo
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
čút -a
m1.
sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev
2.
s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov
intuícija -e
ž neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja
intuitívnost -i
ž sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja
ogledovánje -a
s zaznavanje lastnosti predmeta, predmetov z gledanjem z različnih mest
oglušujóče nač. prisl. izraža, da kaj poteka, se dogaja tako glasno, da onemogoča slušno zaznavanje česa
okús -a
m čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih
ostríti -ím
nedov.1.
kaj delati kaj (bolj) ostro 2.
kaj dajati čemu koničasto obliko 3.
kaj knj.izroč. delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin in pojavov
poslúšanje -a
s zavestno zaznavanje s sluhom
razločevánje -a
s zaznavanje, pri katerem se kaj vidi, sliši kot posameznost
slúh -a
m čut za zaznavanje zvočnih dražljajev
típni -a -o
prid. ki je v zvezi s čutom za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom
víd -a
m čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: glagolski vid
vóh -a
m čut za zaznavanje vonja
zaznávanje -a
s sprejemanje, vključevanje v zavest prek čutov, čutenja
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
anestezȋja -e ž
čutīti čútim nedov.
estẹ́tika -e ž
senzácija -e ž
senzibȋlen -lna prid.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zaznávanje, n. die Wahrnehmung, Jan. (H.).
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ahtanje [áhtanje]
samostalnik srednjega spolapozornost
ahtenga [áhtǝnga]
(ahtinga) samostalnik ženskega spolapozornost, prizadevanje
bistrina [bistrína]
samostalnik ženskega spolaprozornost, jasnost, bistrina
gledavec [glẹ́davǝc]
(gledalec) samostalnik moškega spolagledalec
gledavka [glẹ́davka]
(gledalka) samostalnik ženskega spolagledalka
mrazenje [mrázenje]
samostalnik srednjega spolaobčutek mraza, mrazenje
poslušavec [poslušȃvǝc]
(poslušalec, pošlušavec) samostalnik moškega spolaposlušalec
poslušavka [poslušȃvka]
(poslušalka, pošlušavka) samostalnik ženskega spolaposlušalka
potip [potȉp]
samostalnik moškega spolatip, tj. čut za zaznavanje predmetov z dotikom
zijalo [zijálo]
samostalnik srednjega spola- radovedni gledalec; zijalo
- senčilo, žaluzije na oknu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
buditi -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih
dotikanje -a (dotikane, dotikajnje, dotikanje, dotigane°) samostalnik srednjega spola1. bežno popolno približanje; SODOBNA USTREZNICA: dotik
2. čut za zaznavanje predmetov z dotikom; SODOBNA USTREZNICA: tip
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
duh2 -a samostalnik moškega spola1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pretóčni citométer -ega -tra m
sládki proteín -ega -a m
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dokázno srédstvo -ega -a s
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
detékcija napák -e -- ž
eksterocépcija -e ž
háptični vmésnik -ega -a m
kinestétični občútek -ega -tka m
odkrívanje napák -a -- s
propriocépcija -e ž
sívi šúm -ega -a m
učênje s kázanjem -a -- -- s
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čutílna dláčica -e -e ž
čutílo za típ -a -- -- s
čútna péga -e -e ž
čútna plôščica -e -e ž
hordotonálni orgán -ega -a m
Johnstonov orgán -ega -a m
orgán za vóh -a -- -- m
píkčasto okó -ega očésa s
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
daljínska detékcija -e -e ž
daljínsko zaznávanje -ega -a s
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kinestétični občútek -ega -tka m
kinestezíja -e ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vid ► ˈvit ˈviːda m
voh ► ˈvọːx -a m
žmah ► žˈmax -a m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Kratica »LIDAR« ali občna beseda »lidar«Pri lektoriranju sem že naletela na izraz lidar, včasih pisan z velikimi črkami, največkrat pa z malimi. Predlagam, da se pisanje poenoti. Beseda je prilagojena kratica iz angleških besed Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje (Wikipedija). Mislim, da je v strokovni javnosti beseda že zelo uveljavljena; predlagam, da se piše z malimi črkami kot desni neujemalni prilastek.
Ste izgubili »vonj« ali »voh«?Ob okužbi sem izgubil vonj / voh ??
Izgubil sem zaznavo vonja, oddajal sem še vedno neprijeten vonj, nisem več vohal?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Čustvena inteligenca
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Kognitivna disonanca
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Odgledovanje
S kolegico piševa strokovni članek o komunikaciji gluhih in naglušnih oseb. Iz uredništva revije so naju opozorili na poimenovanje odgledovanje , ki ga v slovarjih na portalu Fran ni. Zato naj bi ga nadomestili s poimenovanjem branje z ustnic , vendar je odgledovanje veliko več kot samo branje z ustnic , saj označuje tako branje z ustnic kot tudi zaznavanje neverbalnih obraznih znakov. Katero poimenovanje naj uporabiva?
Število zadetkov: 129