búcati -am nedov. (ȗ) otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža;
bucati s prstom pod bradico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
jéžati -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
píkati -am nedov. (ī ȋ) - 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo
- 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo
- 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika
- 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami
// prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj - 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali
pikajóč -a -e: pikajoče žuželke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
smícati -am nedov. (ī ȋ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smicasmícati se smukati se: smical se je okoli matere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
špíkati -am nedov. (ī ȋ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
štenkáriti -im nedov. (á ȃ) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vbádati -am nedov. (ȃ) - 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala
// potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo - 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca
- 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnega
- a) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg
- b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo
- 4. redko zbadati: vbadati koga v roko
● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
zbádanje -a s (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
zbádati -am nedov. (ȃ) - 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala; strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode
// ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada - 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati; zbadati z buciko, iglo, s šivanko; zbadati koga z nožem
// s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih - 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo
// s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami
● redko jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadal
zbadajóč -a -e: zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.