k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
míselno ozirn. prisl. [sə] (ȋ) ~ se zbrati; čustveno in ~ zrel človek
molílnica -e ž (ȋ) zbrati se v ~i
nanováčiti -im dov. -en -ena; nanováčenje (á ȃ) koga ~ vojake; poud. ~ strokovnjake |nabrati, zbrati|
napráskati -am dov. -an -ana; napráskanje (á; ȃ) kaj ~ kamenčke; poud.: ~ le malo denarja |dobiti, zbrati|; ~ besedilo |hitro, slabo napisati|
nèpričakováno prisl. (ȅá) nač. ~ se zgoditi; mer., poud. zbrati ~ veliko denarja |zelo|
óbčina -e ž (ọ̑) gospodarsko razvite ~e; ~ Tolmin; katastrska ~; knj. pog.: ~ je naročila zazidalni načrt |organi občine|; iti na ~o |na sedež organov občine|; zbrati se pred ~o |pred poslopjem|
okróg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
osréditi -im dov. -en -ena; osrédenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ industrijo v večjih krajih; osrediti kaj na koga/kaj ~ svoje misli na bistveni problem
osréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč.: V hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati; Čete so se osredile okoli mesta osredinile
osredotóčiti -im dov. -en -ena; osredotóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) osrediniti: kaj ~ čete v bližini sovražnika; osredotočiti kaj na koga/kaj ~ svoje delovanje na gospodarska vprašanja
osredotóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) osrediniti se: na kaj popolnoma se osredotočiti na nalogo; V hrupu se ni mogoče osredotočiti |miselno se zbrati|
preštevílen -lna -o (ȋ) ~ razred; poud. zbrati ~e dokaze |zelo številne|
preštevílnost -i ž, pojm. (ȋ)
skoncentrírati -am dov. -an -ana; skoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ industrijo na severu osrediniti, nakopičiti; skoncentrirati kaj na kaj ~ pozornost na določen problem osrediniti, usmeriti
skoncentrírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu (miselno) se zbrati, osrediniti se; skoncentrirati se na kaj ~ ~ ~ vožnjo osrediniti se
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
sosréditi -im dov. -en -ena (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. osrediniti, zbrati
stotéro -ih tudi stotéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |sto kosov, vrst|: ~ vrat; ~ živine sto glav; redk. zbrati ~ pesmi sto; poud. Oglasila se je pesem iz ~ih grl |mnogih|
umirajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ bolnik; poud. ~ gozd |propadajoč|
umirajóči -ega m, člov. (ọ́) zbrati se ob postelji ~ega
usréditi -im dov. -en -ena; usrédenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. kaj na koga/kaj ~ vse misli na eno vprašanje osrediniti
usréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. Utrujen je, ne more se usrediti se zbrati
véter -tra m, mn. vetrôvi tudi vétri pojm. (ẹ̑) hladen severni ~; ~ od juga, z juga; posušiti perilo na ~u; vzleteti ob močnem ~u; hoditi proti ~u; Zastave vihrajo v ~u; poud.: predati se ~u |dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin|; zbrati se z vseh ~ov |od vsepovsod|
vkùp nač. prisl. (ȕ) skupaj: držati prste ~; učiti se, živeti s kom ~; neknj. pog.: zbrati (se) ~ zbrati (se); držati ~ razumeti se; ~ spraviti zbrati, privarčevati
z..1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se..1 [sə], redko tudi sn..1 |skupaj|
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
zbóbnati -am dov. -an -ana; zbóbnanje (ọ̑) koga/kaj ~ novico po vasi razbobnati; poud. ~ strokovnjake na posvet |zbrati, sklicati|
zbráti zbêrem dov., 3. os. mn., privzdig. zberó, nam. zbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ raztresene liste; ~ ljudi na trgu; zbrati kaj za koga ~ oblačila za poplavljence
zbráti se zbêrem se (á é) ~ ~ na trgu; miselno se zbrati