mrmráti -ám nedov. (á ȃ) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase;
mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami;
mrmrali so zoper njegov sklep;
mrmra nad vsako stvarjo mrmráje :
mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje
mrmrajóč -a -e:
pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
zdihováti -újem dov.(á ȗ) vzdihovati: prijemal se je za glavo in zdihoval;
zdihovati od mraza;
vso noč zdihuje;
globoko, žalostno zdihovati;
zdihovati in jokati / zdihovati po dekletu želeti si ga; hrepeneti po njem; zdihovati za nekdanjimi časi / zdihovati k bogu / zdihoval je, da je predrago tožil, tarnalzdihováje :
zdihovaje je hodil po hiši
zdihujóč -a -e:
zdihujoč je dvignil breme; zdihujoče srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
zdihováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zdihovánje; (-àt) (á ȗ) vzdihovati: žalostno ~; poud. Zdihoval je, da je predrago |tarnal, tožil|; poud. zdihovati po kom/čem ~ ~ dekletu |hrepeneti|; poud. zdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti, želeti si jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.