birokrát -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, zlasti tak, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: brezdušen, tog, zdolgočasen birokrat;
nesposoben, okostenel, omejen birokrat;
podkupljivi, skorumpirani birokrati;
birokrati na ministrstvu;
birokrati in politiki / bruseljski, evropski birokrati; državni, občinski, vladni birokrati 2. nekdaj pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
razdolgočásiti -im [raznodou̯gočasiti] dov. (á ȃ) knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zdolgočásenec -nca [zdou̯gočasenəc] m (ȃ) ekspr. zdolgočasen človek: zdolgočasenci so brezvoljno postopali sem in tja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zdolgočásiti -im [zdou̯gočasiti] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila;
zdolgočasiti bralce zdolgočásiti se
občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
// s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
zdolgočásen -a -o
1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.