zdéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zehniti: zdolgočaseno je zdehnil;
s smiselnim osebkom v dajalniku zdehnilo se ji je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zdolgočásiti -im [u̯g] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila;
zdolgočasiti bralcezdolgočásiti se občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
// s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
zdolgočásen -a -o - 1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
- 2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: zehnil je nekajkrat zapored;
glasno, zaspano, zdolgočaseno zehniti;
s smiselnim osebkom v dajalniku zehnilo se mu je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zevati: zevanje vrat / zevanje lačnih mladičev / glasno, zdolgočaseno zevanje paznika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.