bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
otopélo prislov [otopélo] takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: topo
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pláža-esamostalnik ženskega spolakraj, prostor ob vodi, namenjen kopanju in sončenju
- plaža v/na čem, kje
- , plaža s čim
navadno ekspresivno namensko delo ali vsebina brez kvalitete ali umetniške vrednosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zdéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zehniti: zdolgočaseno je zdehnil;
s smiselnim osebkom v dajalniku zdehnilo se ji je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zdolgočáseno [u̯g] nač. prisl. (ȃ) ~ zehati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zdolgočásiti -im [zdou̯gočasiti] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila;
zdolgočasiti bralce zdolgočásiti se
občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
// s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
zdolgočásen -a -o
1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: zehnil je nekajkrat zapored;
glasno, zaspano, zdolgočaseno zehniti;
s smiselnim osebkom v dajalniku zehnilo se mu je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zevati: zevanje vrat / zevanje lačnih mladičev / glasno, zdolgočaseno zevanje paznika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.