Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

antibiótik -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika
♦ farm. antibiotiki širokega spektra
dispenzatórij -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja
ekspedícija -e ž (í) 
  1. 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake
    // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest
  2. 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati
  3. 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo
    // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji
farmakologíja -e ž (ȋ) nauk o delovanju zdravil na organizem: najnovejši izsledki farmakologije
farmakopéja -e ž (ẹ̑) farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil
ìmpoténca -e ž (ȉ-ẹ̑) nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč: zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca
interníst -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov
jemánje -a s (ȃ) glagolnik od jemati: jemanje in dajanje / jemanje podkupnine / jemanje kruha iz peči / neresno jemanje dolžnosti / jemanje zdravil
količína -e ž (í) kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: povečati količino proizvodov; določena količina zdravil / individualna količina dela / vplivati na kakovost in količino hrane / meriti količino padavin / publ., z oslabljenim pomenom dobili so majhno količino blaga malo
// mn., nav., ekspr. voda je drla v velikih količinah
♦ fiz. (fizikalna) količina kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja; lingv. izraz količine
kúra2 -e ž (ȗ) 
  1. 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura
  2. 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni
lekár -ja m (á) 
  1. 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju
  2. 2. zastar. zdravnik
lekárna -e ž (ȃ) 
  1. 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
    // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
    // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
  2. 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
magnetizêr -ja m (ȇ) kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ) 
  1. 1. ki dosega nizko stopnjo
    1. a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
    2. b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
    3. c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
    4. č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
    5. d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
    6. e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
    7. f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
    8. g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
    9. h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
    10. i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
    11. j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno
      // publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
  2. 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega
    // majhni umetniki včasih popravljajo velike
    // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
    ●     ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
    ♦     mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
medikamentózen -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil
mikstúra -e ž (ȗ) farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura
♦ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov
oficinálen -lna -o prid. (ȃ) farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline
ovítek -tka m (ȋ) 
  1. 1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo: knjiga ima ovitek; papirnat, usnjen ovitek / knjižni ovitek; ščitni ovitek; ovitek za knjigo
    // kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: zbiral je ovitke cigaretnih škatlic; revijo pošiljajo v ovitku
  2. 2. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene: zdravil se je z ovitki in inhalacijami / hladni, topli ovitki
    ♦     filat. spominski pisemski ovitek izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom; ovitek prvega dneva na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; ptt pisemski ovitek papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma; zal. ovitek za določeno knjigo (umetniško) izdelan ovitek, navadno z naslovom in besedilom o avtorju na notranji strani
pádar -ja m (ȃ) kdor se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe: zdravil ga je neki padar; iskati pomoč pri vaških padarjih
// slabš. zdravnik, zobozdravnik: boji se iti k padarju; poslati po padarja
pikrínski -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil
práviti -im nedov. in dov. (á ȃ) 
  1. 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
    1. a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati
      // ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali
    2. b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči
    3. c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži; to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem
  2. 2. v sedanjem času izraziti misel
    1. a) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel
    2. b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti; pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici
      // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral
  3. 3. nav. ekspr. trditi, izjavljati: če on pravi, bo že res; ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim
  4. 4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet; rada jim pravi pravljice
    // nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo
    // nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro
  5. 5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor; dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače
  6. 6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel
    // uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime
  7. 7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok; zvon pravi bim bam; krava pravi mu
  8. 8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izraža
    1. a) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim
    2. b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij
      // poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim
      // uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča
      // v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
      ●       ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
predpisovánje -a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil
priporočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga, kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev
receptúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa
    ●     žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti
  2. 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika
    // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu
služíti in slúžiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica
    // voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz
  2. 2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim
    // nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici
  3. 3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju
  4. 4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš
    // služiti denar
    // ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar
  5. 5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo sovražniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo
    // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo
  6. 6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo
    // publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena
    // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala
    ●     ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim
sòpojàv -áva m (ȍ-ȁ ȍ-á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni
// stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo
    1. a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške
    2. b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval
    3. c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje
  2. 2. lingv. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili
strúp -a m (ȗ) 
  1. 1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline
    // bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan
  2. 2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti
    ●     ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil
    ♦     biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi
težáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. neugoden telesni ali duševni občutek zaradi nepravilnega delovanja organizma: težave so zaradi jemanja zdravil ponehale; blažiti, lajšati težave; bolnik ima težave v želodcu, z jetri; toži o težavah pri iztrebljanju / hormonske, prebavne težave motnje; spolne težave; težave v puberteti; težave starosti nadloge
    // duševne, telesne težave
  2. 2. kar povzroča, da je komu življenje bolj težko: težave v družini se kopičijo; ekspr. pestijo ga težave; otroci mu delajo, povzročajo težave; ekspr. s tako odločitvijo si je nakopal, naprtil težave; mirno prenaša težave; govoriti o svojih težavah; poklicne, zdravstvene, življenjske težave; težave v službi / težave potovanja neprijetnosti
    // ekspr. križi in težave
    // kar povzroča, da se kako delo, kaka dejavnost težje opravlja, težje poteka: v podjetju so nastopile, so se pojavile težave; denarne težave ovirajo redno izhajanje revije; sneg povzroča težave v prometu; predvidevati težave pri gradnji mostu; kljub težavam opraviti nalogo; poslovne težave; prehodne težave / reševati težave probleme
    // nav. mn., s predlogom položaj, v katerem je kdo deležen česa neugodnega: rešiti se iz težav; priti v denarne težave; ekspr. zabresti v težave; biti, znajti se v težavah; pomagati ljudem v težavah
  3. 3. kar komu kaj otežuje zlasti zaradi nezadostne izurjenosti, sposobnosti: otrok ima težave pri ravnanju z žlico; vadil je toliko časa, da je vajo naredil brez težav
  4. 4. v zvezi brez težav(e) izraža opravljanje česa brez truda, napora: brez težav je hodil dve uri; odpreti steklenico brez težav / našli so ga brez posebne težave ne da bi si dosti prizadevali; brez težav si je vse zapomnil zelo lahko
    // izraža, da je za kaj dovolj ugodnih okoliščin, možnosti: iz tega blaga brez težav naredite jopico in krilo; s to krmo brez težav redi tri krave
  5. 5. v zvezi s težavo izraža opravljanje česa s trudom, naporom: le s težavo je dvignil kovček / s težavo se je prerival naprej; s težavo si zapomni le s precejšnjim prizadevanjem
    // ekspr. prav s težavo ga je prosil nerad
    // izraža, da je za kaj malo ugodnih okoliščin, možnosti: tu rastlinstvo le s težavo uspeva
    ●     pog. z otroki so težave otroci povzročajo skrbi; pog. z vodo so težave, je težava vode ni dovolj na razpolago; voda ni ustrezne kakovosti; pog. z njim bodo še težave ne bo ravnal v skladu z željami, voljo koga; skočiti čez jarek zanj ni nobena težava težka stvar; jezik mu dela težave jezika ne zna dobro; ima težave pri učenju težko se uči; ima težave s spanjem slabo spi; ekspr. ima srčne težave je zaljubljen
tísti -a -o zaim. (ȋ) 
  1. I. v pridevniški rabi
    1. 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
      1. a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček z zgornje police, prosim
      2. b) glede na drugo bolj oddaljena: ostani kar v tisti vrsti, ta je še daljša; odprite tisto okno, to se ne da odpreti / to dekle spredaj dobro poznam, tisto za njo pa vidim prvič
        // izraža, da se govoreči na njem, pred njim ne nahaja: ta del ceste ni asfaltiran, tisti, ki pelje skozi vas, pa je; vsak otrok bi rad imel strica v daljni deželi. V tisti deželi je vse lepo
    2. 2. izraža, da je kaj časovno odmaknjeno od časa govorjenja o njem: rad se je spominjal tistega nastopa, ki mu je prinesel prvo mesto; tista kretnja, kako si je obrisal solze, ga je ganila; se spomnite tiste povodnji pred dvema letoma / bil je trden mož in tisti čas še gospodar tedaj; leteli so nad mestom, tisti dan je bila megla; v jeseni je bil doma en dan in od tistega dne ga ni bilo več; pomeril je in tisti hip, trenutek je počilo takoj nato; meteor se je zasvetil in v tistem trenutku ugasnil; star. tisto pot je igral le zase tistikrat, takrat; ekspr. ujezil se je in pri tisti priči odšel takoj (tedaj)
    3. 3. izraža, da se je o osebi ali stvari že prej pripovedovalo: to so tisti delavci, ki so sekali ob progi; spet je prišel tisti fant, ki vas je iskal dopoldne; ekspr. rad bi, da bi mi popravili tisti hlev, saj veste; ne pozabite mi prinesti tisto knjigo; vprašati sem vas hotel, kako je s tisto vašo zadevo
      // poudarja omejenost na osebo ali stvar, določeno navadno z odvisnim stavkom: tisti delavci, ki opravljajo fizično delo, morajo imeti izdatnejšo hrano; pospeševali bodo razvoj tistih dejavnosti, ki so življenjsko pomembne / ekspr.: pisma so pisana s tisto njemu lastno vnemo; v njem je bilo polno življenja, tiste zdrave kmečke razigranosti in dovtipnosti
    4. 4. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja nejevoljo: teta pride na obisk. O, tista sitnica; ti pa tisto tvoje prepričanje
      // poudarja pomen besede, na katero se veže: še tisto malo drobiža ni zapravil; zaradi tistih nekaj dinarjev sta se sprla; tistih nekajkrat, ko sem ga srečal, je bilo premalo, da bi se spoznala
    5. 5. star. isti: kar mu je učitelj povedal, je ponovil s tistimi besedami / govorila sta en in tisti jezik / zjutraj sta šla in se še tisti dan vrnila
      ●       ni več tista, kakršna je bila taka, takšna
  2. II. v samostalniški rabi
    1. A) 
      1. 1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
        1. a) razmeroma oddaljeno: poglej, tisti tam je naš znanec
        2. b) glede na drugo bolj oddaljeno: poglejte vrhove, ti so še v soncu, tisti pa že zaviti v oblake
      2. 2. izraža osebo ali stvar, kot jo določa navadno odvisni stavek: rad je smešil tiste, ki se imajo navado bahati; vsi so prišli, tudi tisti od daleč; blagor tistemu, ki je zdrav; misli na tiste, ki stradajo; pomaga naj tisti, ki more / volja je tista, ki mu pomaga živeti / kdor je delal, tisti je dobil plačilo
      3. 3. ekspr. izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše; ste slišali tiste na sestanku; Janez in tista se dobro razumeta; rad pije tisto, saj veste vino; samo na tisto mislita na spolne odnose
        // ugotoviti morajo, kdaj se je tisti in tisti zaletel z avtomobilom ta in ta
    2. B) 
      1. 1. izraža navadno še ne prepoznano, od govorečega razmeroma oddaljeno stvar, na katero se navadno usmerja pozornost koga: kaj je tisto? Tisto tam so ovce; tisto ni bil grom, ampak nekaj drugega
        // izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: mir je tisto, kar si najbolj želi; pozabil je še tisto, kar se je naučil v šoli / ali veste o njem tisto, kako se je zdravil
      2. 2. izraža znan, časovno odmaknjen dogodek, pojav: kaj hočemo, tisto takrat se je zgodilo proti naši volji / ekspr. tisto, da je zavrgel sina, ga preganja to
        // pomeril je in v tistem sprožil hkrati, takoj nato; pred dvema letoma ga je obiskala in po tistem je ni več videl
        ●         ekspr. ima me za eno od tistih za lahkoživo žensko; star. tista, da ponoči ne mara ven, je malo čudna tisto; ekspr. zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto poudarja trditev; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto izraža pritrditev; pog. lepo ste nas postregli, zelo ste se potrudili. Dajte no, kaj bi tisto izraža rahlo zavrnitev; preg. tistega pesem poje, čigar kruh je govori v korist tistega, ki mu daje zaslužek, ga preživlja
tóksičen -čna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje
  2. 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
trávar -ja m (ȃ) ekspr. zeliščar: zdravil ga je travar
tréba prisl. (ẹ́) v povedni rabi  
  1. 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice: temelje stavbe je treba okrepiti; dimnik je treba večkrat omesti; pšenica je zrela in jo je treba požeti; njivo je treba jeseni preorati; roke je treba večkrat umiti / hodil je zlahka in mu ni bilo treba počivati
    // izraža, da dejanja ni mogoče opustiti
    1. a) glede na kako okoliščino, cilj: večkrat ga je treba opomniti; treba ga je dolgo prositi, da kaj naredi; delaven je in ni ga treba siliti k učenju / krivice je treba popraviti; zakon je treba spremeniti / vesel je, da mu ni treba živeti v mestu / ekspr.: treba je priznati, da je lepa; treba je reči, da se z vsem nismo strinjali / elipt. treba je v trgovino po kruh treba je iti
      // ekspr. kaj vam je bilo treba tako dolgo klepetati
    2. b) glede na kako zahtevo, določilo: ni mu treba plačevati davkov; za vpis je treba predložiti dokumente; pri projektu mu ni treba sodelovati / naslov je treba napisati na sredino / ali se je treba odločiti takoj? Ne, lahko počakamo / ali naj prižgem luč? Ni treba
      // izraža, da se dejanju, stanju ni mogoče izogniti: če hočeš jesti, je treba delati; noč je, treba bo iti domov; treba se je bilo sprijazniti, da se časi spreminjajo; vsi vemo, da bo enkrat treba umreti
  2. 2. ekspr., z nedoločnikom izraža omiljeno zahtevo: konec klepetanja, treba je delati; niste še na vrsti, treba bo malo počakati; fantje, treba je vstati
    // v nikalnih stavkih izraža omiljeno prepoved, odsvetovanje: ni treba bežati, saj vam ne bo nič hudega storil; ni vam treba misliti, da tega ne vemo; ni treba obupati, bo že bolje
  3. 3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa: če bo treba, ga bodo operirali; ko bo treba, vas bodo poklicali; dežuje, ko je najmanj treba; popravite, kjer je treba / drevja so posekali, kolikor je bilo treba
    // z odvisnim stavkom izraža koristnost, primernost tega, kar izraža odvisni stavek: včasih je treba, da človek doživi razočaranje; ni treba, da ste zadovoljni s čimerkoli; ker ga ne poznaš, je treba, da te z njim seznanim
  4. 4. z rodilnikom izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: to zimo mu ni treba novih čevljev; povej, česa mu je najbolj treba / če ti je treba prijatelja, ne pozabi name; ni mu treba zdravil / redko več počitka mu je treba več bi moral počivati
    // izraža, da kaj mora nastopiti, biti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: suša je, dežja je treba; ni treba luči, saj je še dan / ekspr. kaj je bilo treba vojne vojne ne bi smeli dopustiti
    // ekspr. izraža, da je prisotnost koga, česa zaželena, koristna: nikamor ne hodi, doma te je najbolj treba; kar sam pridi, nikogar ni treba zraven / omare ni treba na hodniku / ekspr. kaj vas je treba tukaj tukaj ste nezaželeni
  5. 5. v zvezi s kot je treba, kakor je treba izraža, da kaj ustreza določenim merilom: radi bi si uredili življenje, kot je treba; gostom je postregla, kot je treba; v tovarni je bilo vse, kakor je treba
    ●     ekspr. poreden je, palice mu je treba strožje ga je treba vzgajati; ekspr. samo še tega (mi) je bilo treba to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. bil je fant, kot je treba v vseh pogledih dober; postaven, lep; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba stanje ni tako hudo, kot se misli
tresávica -e ž (ȃ) nehotno hitro ritmično premikanje telesa, dela telesa: ni mogel obvladati tresavice; zdravil se je zaradi tresavice rok
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature; mrzlica: spreletava ga tresavica; ima tresavico in slabo se počuti / živčna tresavica drhtavica
učinkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev
zdravílarstvo -a s (ȋ) knjiž. pridobivanje, pripravljanje zdravil, navadno iz zdravilnih zelišč: zdravilarstvo in padarstvo
zdravílo -a s (í) snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen: zdravila mu niso pomagala; zdravilo je pomirilo krče; dobiti zdravilo samo na recept; jemati zdravila vsak dan; predpisati zdravila; zdravila slabo prenaša; pripravljati zdravila; blago, močno, učinkovito zdravilo; zdravilo proti kašlju, za pomirjanje živcev; zdravilo za srce; delovanje, učinkovanje zdravila; steklenička za zdravila / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč; navidezno zdravilo; pren., ekspr. ta izpoved mu je pravo zdravilo
● ekspr. za vse težave se najde zdravilo vsaka težava se na kakšen način reši
♦ farm. magistralno zdravilo izdelano v lekarni po zdravnikovem receptu; oficinalno zdravilo ki je sprejeto v uradni seznam in opis zdravil; med. indicirano zdravilo ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; peroralno zdravilo ki se jemlje skozi usta; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo
zmanjševáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) majhno: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami; zmanjševati razmik med dvema predmetoma / zmanjševati dozo zdravil / zmanjševati izvoz, proizvodnjo / zmanjševati čete, kolektive / zmanjševati moč, vpliv koga; vidljivost se zmanjšuje / bolezen zmanjšuje delovno sposobnost / zavese zmanjšujejo svetlobo / zmanjševati padec; z ovinki se strmina zmanjšuje
// delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjševati: zmanjševati črke, znake
Število zadetkov: 38