ájbiš -a m (á)
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

akrátotermálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; akratotermalna zdravilna voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

aktívna farmacévtska sestavína -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

aktívna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
angélika -e ž (ẹ̄)
bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

angelika -e samostalnik ženskega spola
do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ÁPI -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
árnika -e ž (ȃ)
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko
// tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

árnika -e ž
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonjapojmovnik
SINONIMI:
bot. brdnja, bot. črvivec, bot. gorska svetlica, bot. gorski kokovičnik
GLEJ ŠE: tinktura

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

babka -e samostalnik ženskega spola
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju; SODOBNA USTREZNICA: trpotec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
báldrijan -a m (ȃ)
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana
// tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

báldrijan -a m
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tlehpojmovnik
SINONIMI:
nar. špajk, knj.izroč. valeriana, bot. zdravilna špajka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

béla kréda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

béli arzénik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

benediktínka -e ž (ȋ)
1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah
2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
borága -e ž (ȃ)
bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bŕdnja -e ž (ȓ)
bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: travnik je bil ves pokrit z brdnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

cínkov cvét -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

črvívec -vca m (ȋ)
slabš. ničvreden, slab človek: to je navaden črvivec
♦ bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

delujóča snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dendrimêr -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dermálna péna -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dišáti -ím nedov. (á í)
1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši
// oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih
● ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen
// evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni
3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto
4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dišávnica -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobroprim. boljši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dražé -êja m (ẹ̑ ȇ)
zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev; v prid. rabi: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja] STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
ehinacêja -e ž (ȇ)
bot. zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: preparati ehinaceje v obliki čaja, izvlečka in praškov; sveže stisnjen sok iz ehinaceje / škrlatna ehinaceja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

eliksír -ja m (ī)
v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro: alkimisti so skušali odkriti zlati eliksir
// čudodelna, zdravilna pijača, napoj: ljubezenski, pomlajevalni eliksir; življenjski eliksir s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. avtor meni, da je fantastika nekak življenjski eliksir za literaturo
● šalj. srkni tale žlahtni eliksir alkoholno pijačo
♦ farm. oslajena alkoholnata raztopina snovi za notranjo uporabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

eliksír -ja m
v srednjem veku čudodelna, zdravilna pijača
SINONIMI:
knj.izroč. napoj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

eliksīr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján] STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
farmacévtska snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

farmacȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga] STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
gínséng -a m (ȋ-ẹ̑)
bot. zdravilna rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem, ženšen: ginseng spodbuja delovanje imunskega sistema; izvleček ginsenga; korenina ginsenga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

gínseng -a m (ȋ) |zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

gínséng -a m
bot. zdravilna rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskempojmovnik
SINONIMI:
bot. ženšen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

gladíšnik -a m (ȋ)
bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

gladíšnik -a m (ȋ) |zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc] STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
gomelica ► gȯˈmėːlca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik] STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: ↑gora
gósji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na gosi: gosja mast; gosja jajca; gosja jetra zelo cenijo; gosje perje / služila je kot gosja pastirica / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim
♦ bot. gosja trava plazeča se zdravilna rastlina peščenih tal z zlato rumenimi cveti, Potentilla anserina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

grenkúlja -e ž (ú)
nar. zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih; božja milost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

griževnják -a m (á)
nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

grmíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od grmič: brinov grmiček / grmiček vijolic
♦ bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

haringa ► ˈxaːrėŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hermelíka hermelíke samostalnik ženskega spola [hermelíka] ETIMOLOGIJA: iz *hermel ‛kamilica’, prevzeto iz nar. nem. Hermel - več ...
hermelíka -e ž (í)
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike
2. liker iz te rastline: piti hermeliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hermelíka -e ž (í) |zdravilna rastlina|; snov. |liker|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hermelíka -e ž
bot. zdravilna rastlina s širokimi mesnatimi listi in rumenozelenimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
bot. zdravilna homulica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

hríbski -a -o prid. (ȋ)
hribovski: hribski fantje; hribska vas
♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

islandski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
islandska islandsko pridevnik
IZGOVOR: [islántski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

izlóčanje zdravílnih učinkovín -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
jánež -a m (á)
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina
♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

jánež -a m
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče semepojmovnik
SINONIMI:
bot. bedrenec, knj.izroč. bibernelica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik] STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika
kačjak ► ˈkačjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica] STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...
kamílica -e ž (ī)
nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice
// posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic
// čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami
♦ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kamílica -e ž
grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gomilica2
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik smrdljiva pasja kamilica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

kaptolski ► ˈkaːptȯu̯skė -a -ȯ in ˈkaːptȯskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kémična nèstabílnost -e -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kílavec -vca m (í)
1. slabš. šibek, slaboten, bolehen človek: to so sami kilavci, čvrstega moža ni med njimi / ali sta fanta ali sta kilavca boječa, strahopetna človeka
2. bot., navadno v zvezi goli kilavec zdravilna rastlina s poleglim steblom in zelenkastimi ali rumenkastimi cveti, Herniaria glabra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kílavec2 -vca m s -em (í) goli ~ |zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

klízma -e ž, snov. (ȋ) zdravilna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kokovíčnik -a m (ȋ)
bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

komárček -čka m (ā)
bot. visoka dvoletna ali trajna primorska rastlina z nitasto deljenimi listi in cveti v kobulih, Foeniculum: diši po komarčku
♦ vrtn. (sladki) komarček vrtna zdravilna, začimbna ali okrasna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare var. dulce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kóper tudi kôper -pra m (ọ́; ó)
vrtn. enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z nitasto deljenimi listi in rumenimi cveti v kobulih, Anethum graveolens: sesekljati koper; začiniti kumarice, omako s koprom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc] STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper
kóprc tudi kôprc -a m (ọ̑; ȏ)
bot. vrtna zdravilna, začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare: začiniti kumarice s koprcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kóprc -a m
bot. vrtna zdravilna, začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulihpojmovnik
SINONIMI:
vrtn. komarček, nar. komorač, nar. koromač

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

koprc ► ˈkọpėrc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Koprc
Koprc  se v vsakdanji rabi pojavlja kot sinonim za dve različni rastlini – koper (lat. Anethum graveolens ) in  koromač (lat. Foeniculum vulgare ). Zanima me, za katero rastlino je poimenovanje  koprc  ustreznejši sinonim.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kopríva -e ž (í)
rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov
● tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča
♦ bot. mala kopriva kopriva z manjšimi, pri dnu srčastimi listi, Urtica urens; mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus; vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

korén1 -a m (ẹ̑)
1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren
// v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen
2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke
3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum
// začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti
4. jezikosl. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede
5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2
● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše
♦ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

koriánder -dra m (á)
1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete
2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

koriánder -dra [ija] m (á) |zdravilna rastlina|; snov. dodati jedi malo ~a |začimbe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kosmatíca -e ž (í)
bot. zdravilna rastlina z brezlistnim steblom in rumenimi cveti v enem košku, Hieracium pilosella: čaj iz kosmatice
♦ agr. breskev z negladko, kosmato lupino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

króglica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje / sledilna kroglica računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu
♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice
2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kultúrna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kúmina -e ž (ú)
dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dodati hrani kumino; potresti zelje s kumino; janež in kumina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kúmina -e ž
dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče semepojmovnik
SINONIMI:
pog. kimelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

lečén3 -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen; pren., knjiž. družba je menila, da je našla koren lečen za to zlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lečúha -e ž (ū)
nar. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih; ženikelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lúčnik -a m (ȗ)
bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / črni lučnik dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom, Verbascum nigrum; navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lúštrek tudi lúštrk -a m (ȗ)
vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

maliza ► maˈliːza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mazílo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

medicinírana kŕma -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

melísa -e ž (ȋ)
začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cveti: listi melise; duh po melisi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

melísa -e ž
začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cvetovipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. medenika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

mésto absórpcije zdravílne učinkovíne -a -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mésto delovánja zdravílne učinkovíne -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

méta -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete
♦ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

metica ► ˈmėːtėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

míkrodélec -lca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mílost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mísel -sli [misəu̯] ž (ȋ)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel
2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli
// izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim
3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec
a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih, žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen
b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli
5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti
// navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo
6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel
7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel
8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij
b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj filozofske misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel
c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja
// knjiž., z oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli
9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: demokratične, komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli
10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen
● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; glasb. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mixtura agitanda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

móč1 -í ž (ọ̑)
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu je spet dobil moči za delo / ta ptič ima v kljunu veliko moč / roka mu je brez moči visela ob telesu / ekspr. z vso močjo se je uprl v vesla kolikor je mogel; ekspr. z zadnjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko
// sposobnost za prenašanje duševnih naporov: v delu je dobil moč, da je vzdržal v takih razmerah; pri zasliševanju mu je zmanjkalo moči; imel je dovolj moči, da je vztrajal / nimam moči, da bi to gledal ne morem tega gledati
// velika sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje duševnih ali telesnih naporov: pri nakladanju hlodov je dokazal svojo moč; obraz mu je izžareval moč in odločnost; občudovali so moč, s katero je prenašal trpljenje; duševna, telesna moč
2. nav. mn. sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje: starčku pešajo, pojemajo moči / obrezana rastlina je počasi izgubljala moč / lirika je črpala moč iz narodne pesmi / življenjska moč
3. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: moč domače industrije je iz leta v leto rasla; ugotoviti, kakšna je moč podjetja; moč stranke je v pravem vodstvu; moč vojske
// značilnost česa glede na obseg zanj značilne dejavnosti: naprave delajo z vso močjo / moč vodovoda
4. navadno s prilastkom kar omogoča komu določeno dejavnost: zaupati v svojo ustvarjalno in miselno moč; spoznavna moč človeka; stvariteljska moč mu pojema / obrambna moč države se veča; ofenzivna moč vojske / izobraževalna moč igrače; izrazna moč jezika; zdravilna moč rastline
// publ. značilnost česa glede na količino določenih dobrin, razvitosti določenega območja: denarna moč podjetja; gospodarska moč države raste; primerjati jedrsko moč posameznih držav; materialna moč meščanstva; vojaška moč blokov
5. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demokratičnih institucij / v podjetju ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere / ekspr. pravica je brez moči
// kar omogoča komu, da vpliva, učinkuje na koga, kaj: njena bližina ima čudno moč; starši so pri doraščajočih otrocih pogosto brez moči; moč propagande, vzgoje, zgleda / nad njim nima več moči ne more več vplivati nanj
6. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri: silna moč ga je vlekla od okna; skrivnostna moč ga je vrgla ob tla; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge / moči zemlje
7. značilnost česa
a) glede na učinek, posledico: moč naliva, potresa, vetra / moč odriva, stiska, sunka
b) glede na čutno zaznavnost: moč bolečine; moč glasu; moč svetlobe; moč vonja
c) intenzivnost: moč hrepenenja, ljubezni; moč vpliva, vtisa; moč volje trdnost
8. publ., s prilastkom delavec, uslužbenec: sprejmemo administrativno moč; tovarna potrebuje še nekaj delovnih moči; nastopilo je nekaj novih moči; dobili so novo učno moč novega učitelja
9. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na (vso) moč zelo, močno: hvali ga na vso moč; na vso moč se trudi; na moč lep avtomobil / zastar. letos imamo na moč žita zelo veliko / iz vse moči prepevati zelo glasno
10. fiz. delo, opravljeno v časovni enoti: meriti moč; enota za moč
● šalj. že po drugem kozarcu so jima pojemale moči sta postajala pijana; pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč energija; star. zakon dobi moč veljavo; publ. meriti moči tekmovati; brez moči mora gledati njeno trpljenje ne da bi mogel kaj ukreniti; ekspr. iz moči zaukati iz občutka moči; pog. priti spet k moči opomoči si; pog. ob moč priti oslabeti; ekspr. truditi se po najboljših močeh kolikor je mogoče; ekspr. po svoji moči koga podpirati kolikor je mogoče; pog. biti pri moči močen, krepek; pog. je še pri močeh je še močen, krepek; publ. delam, kolikor je v moji moči delam, kolikor morem; ekspr. ljubim te z vsemi močmi svojega srca zelo, močno; ekspr. ogrodje se z zadnjo močjo drži na stebrih toliko, da še stoji; ekspr. biti na koncu, pri kraju z močmi biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje; v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost; noč ima svojo moč; kdor ima moč, ima tudi pravico kdor ima oblast, je lahko samovoljen
♦ bot. srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; ekon. kupna moč količina denarja, ki ga ima posameznik ali družba na razpolago za kupovanje blaga ali storitev; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; elektr. delovna moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za opravljanje dela; jalova moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za tvorbo električnih in magnetnih polj; filoz. volja do moči; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; moč stroja delo, ki ga opravi stroj v enoti časa; mat. moč množice število elementov množice; med. obrambna moč organizma; pravn. obvezna moč zakona lastnost zakona, da ga morajo vsi upoštevati; strojn. efektivna moč ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost; šport. vaje za moč vaje, ki krepijo mišice; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mogôta -e ž (ó)
star. mogočnost: možakar je sijal od mogote / prednjo je stopil v vsej svoji mogoti
// v zvezi roža mogota, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati rožo mogoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mogóta -e ž v zvezi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

móksa samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mošnjíček -čka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nanašálnik s króglico -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nánodélec -lca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nánosfêra -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

napòj -ôja m (ȍ ó)
v srednjem veku čudodelna, zdravilna pijača: variti napoj / ljubezenski napoj; življenjski napoj s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. iskati v knjigah življenjski napoj
// knjiž. napitek, pijača sploh: izpiti, naliti napoj; kozarec hladnega napoja
♦ vet. krepilna tekoča hrana za bolno ali oslabelo živino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

napŕstec -tca m (ȓ)
bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

napŕstec -tca m z -em (ȓ) |zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

natŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem priti do določene količine česa: natrgati košaro češenj, grozdja; natrgati zdravilna zelišča; natrgala si je šopek cvetja / iz obleke je natrgala veliko krp / natrgati na drobne koščke
2. nekoliko raztrgati: pes mu je natrgal rokav; blago se je natrgalo / ekspr. nebo se je natrgalo in začelo je snežiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

navádna dôbra mísel -e -e -sli ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nôva kemíjska entitéta -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč] STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑ognjič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

olantin [olantȋn] samostalnik moškega spola

zdravilna pijača iz vina, omanove zeli in korenin ter dodatkov, navadno medu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

orígano in origáno -a m (ȋ; ȃ)
zdravilna ali začimbna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, bot. dobra misel: dodati origano; za preliv zmešamo oljčno olje, kis in žličko svežega ali suhega origana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək] ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...
pápežev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pastȋla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pêlin -ína m (é í)
1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin
2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pêlin -ína m
zdravilna rastlina s svetlosivimi listi grenkega okusapojmovnik
SINONIMI:
nar. komoljika, nar. metlika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

pelin ► ˈpeːlen peˈlẹːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pêrla2 -e ž (ȇ)
bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

perorálni liofilizát -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pílula -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete
● ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica] STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta
pláhtica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih
♦ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca] STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav
pléšec -šca m (ẹ̄)
ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci
♦ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik] STALNE ZVEZE: navadni pljučnik
ETIMOLOGIJA: ↑pljuča
podáljšano spróščanje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

podplatec ► pȯpˈlaːtac -pˈlaːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poláj -a m (ȃ)
bot. zdravilna rastlina z rdečkastimi ali vijoličastimi cveti v socvetjih, Mentha pulegium: na travniku raste polaj / čaj iz polaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polaj ► ˈpȯl’ai̯ pȯˈl’aːja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polimêrni micél -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polimêrni terapévtik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pomóžna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pôprov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus
// navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete
♦ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

porazdelítev zdravílne učinkovíne -tve -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

predívec -vca m (ȋ)
bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

predívec -vca m s -em (ȋ) |zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prstec ► ˈpr̥stac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prstek ► ˈpr̥stak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prvénec -nca m (ẹ́)
1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa
2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju
♦ bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pulzirajóče spróščanje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rastlína -e ž
organizem, navadno z listi, cveti in koreninami
SINONIMI:
ekspr. bilka, zastar. rastika, zastar. rastlika
GLEJ ŠE: brezcvetnica, čebulnica, dvokaličnica, dvoletnica, enokaličnica, enoletnica, fitoparazit, hidrofit, hidrofit, hidrofit, higrofit, higrofit, lončnica, matičnica, ovijalka, plevel, sočnica, sočnica, trajnica, zel1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

rastlína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

raztopína -e ž (í)
tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini
♦ biol. hipertonična raztopina; farm. raztopina novokaina; kem. nasičena raztopina v kateri se določena snov ne more več raztapljati; kem., min. koloidna raztopina; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

raztopína -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik alkalna raztopina  pojmovnik zdravilna raztopina  pojmovnik sladkorna raztopina
GLEJ ŠE: formalin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

rektálna péna -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

remédium cardinale -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

repík repíka samostalnik moškega spola [repík] STALNE ZVEZE: navadni repik
ETIMOLOGIJA: = češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov
repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc] STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...
résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa] STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: ↑vresa
retárd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán] STALNE ZVEZE: navadni rman
ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...
rmán -a m (ȃ)
zdravilna rastlina s pernatimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti: rman in šentjanževka / nabirati, sušiti rman nadzemne dele rmana
// posušeni nadzemni deli te rastline: skuhati čaj iz rmana / pog. piti rman čaj iz teh delov
♦ bot. planinski rman sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških; planinski pelin; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rók do ponôvnega preskúšanja -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í)
1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice
2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

róža -e ž (ọ̑)
1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni
// rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože
2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo
● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša
♦ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; pravn. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

roža ► ˈrọːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica] STALNE ZVEZE: vinska rutica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
rútica2 -e ž (ú)
bot., v zvezah: pozidna rutica praprot s pernato deljenimi listi, ki raste po zidnih in skalnih razpokah, Asplenium ruta muraria; vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik] STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza] STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo] ETIMOLOGIJA: ↑slez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka] ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
solúcija -e ž (ú)
publ. izhod, rešitev: najti, predlagati solucijo; enostranska, konkretna solucija; solucija ekonomskega položaja, problema / bloki niso srečna solucija za ureditev spornih vprašanj na svetu
♦ farm. zdravilna raztopina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

somrák in sómrak -a m (ȃ; ọ̄)
knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti
● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje
♦ bot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

spróščanje učinkovíne -a -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sŕčen1 -čna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; srčno-žilne bolezni; dobiti srčni napad / srčni kirurg; srčno-žilna kirurgija / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

stéznik -a m (ẹ̑)
tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm
♦ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

svéča -e ž (ẹ́)
svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči
// kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj
● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; pog. narediti svečo stojo na lopaticah
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

svetlíca -e ž (í)
1. min. rudnina, ki ima diamantni ali biserni sijaj in svetlo črto: svetlice in sijajniki / cinkova svetlica; živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinobarit
2. knjiž. svetel del česa: bilo je temno, samo v daljavi se je kazala okrogla svetlica / v njegovem življenju so bile posamezne svetlice dobrega
♦ bot. gorska svetlica zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika; zool. svetlica velika, bočno sploščena morska riba z luskami bleščečih barv, Lampris luna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Sylvijeva sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo] STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

šentjánžev -a -o [šentjanžev- in šəntjanžev-] prid. (á)
nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan
♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...
šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

šentjánževka -e ž
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetjupojmovnik
SINONIMI:
nar. krčnica, bot. krvavec, bot. šentjanževa roža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

špájk -a m (ȃ)
nar. gorenjsko zdravilna špajka: korenine špajka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

špájka -e ž (ȃ)
bot. rastlina z rdečkastimi ali belimi cveti v socvetju, Valeriana: špajka in kalužnica / dvodomna, skalna, zdravilna špajka
● čaj iz špajke iz korenin zdravilne špajke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

tabléta1 -e ž (ẹ̑)
zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice: uživati, pog. jesti tablete; vzeti tableto aspirina; predpisati zdravilo v tabletah; tablete in pilule / kontracepcijske, pomirjevalne, uspavalne tablete; tableta za želodec / podjezična tableta ki jo bolnik raztopi pod jezikom, da se zdravilna učinkovina vnese v telo prek sluznice v ustih; šumeča tableta ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi
♦ farm. sulfonamidna tableta; tableta amidopirina
// kar je po obliki temu podobno: stisniti snov v tableto / tableta za razkužitev pitne vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...
távžentróža -e [tau̯žəntroža] ž (ȃ-ọ̑)
zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože
// posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

távžentróža -e ž
zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
nar. griževnjak, bot. zlati grmiček

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

tavžentroža ► ˈtaːu̯žėntˈrọːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

têrma -e ž (ȇ)
1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo
// voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma
2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah
3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

tímijan -a m (ȋ)
vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan
♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

tráva -e ž (á) izpuliti ~o; visoka ~; snov. kositi ~o; hoditi po ~i |po travnatih površinah|; žarg. kaditi ~o |hašiš|; nestrok. marijina ~ |strok. migalica|; rastl. pasja ~; poud. zdravilna moč nekaterih trav |zelišč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

trpôtec -tca m (ó)
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju: nabirati liste trpotca
♦ bot. ozkolistni trpotec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

vaginálna péna -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

vínski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina / vinska kraljica ženska, izbrana za najboljšo na tekmovanju s področja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture
// vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji
// ekspr. pivski1: vinski tovariš; vinska družba
● šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci
2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

volúmen porazdelítve -mna -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zakasnélo spróščanje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zavrélica -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin; prevretek, zavretek: popiti zavrelico; zavrelica iz kamilic / zdravilna zavrelica
2. knjiž. redka, vodena jed: za kosilo so dobili nekakšno zavrelico / namesto kave nam je dala slabo zavrelico
3. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj: preprečiti zavrelico
4. star. pokvarjeno, ciknjeno vino: noče piti zavrelice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode
♦ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravȋłnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravilíški turístični kràj -ega -ega krája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna klíma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna páličica -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna substánca -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílna učinkovína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílni žvečílni gúmi -ega -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zdravílno podnébje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zél1 -í [zeu̯] ž (ẹ̑)
1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih
♦ bot. račja zel vodna kuga
2. zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zelêna gálica -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zelíšče -a s (í)
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča
// taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zelíšče -a s (í) zdravilna ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zelíšče -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zelíšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zlát2 -a -o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ)
1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna; zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / zlati pesek zlatonosni pesek
// ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata
2. take barve kot zlato: zlati čevlji; pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva
// ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober
3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke
4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj; ima zlate starše; bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se
// ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni
5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka; to so zlate besede; zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati
// zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante
6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance; zlati vek italijanskega slikarstva; zlata doba znanosti
// poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje
7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas; zlat smeh
8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir; zlata resnica, sreča; hrepeni po zlati svobodi; zlato upanje
● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; zlati prinašalec srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; zlata malina nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot – zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astron. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; glasb. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

žégnati -am nedov. in dov. (ẹ́)
pog. blagoslavljati: duhovnik je žegnal zbrane ljudi / nesti žegnat velikonočne jedi; žegnati kapelico; žegnati nabožne predmete / eden je nosil posodico z blagoslovljeno vodo, drugi pa žegnal kropil / kot voščilo pri jedi, v kmečkem okolju bog žegnaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ženíkelj -klja m (í)
bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula: čaj iz ženiklja; čemaž in ženikelj / navadni ženikelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ženíkelj -klja m
bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulihpojmovnik
SINONIMI:
nar. lečuha

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

ženikelj ► žeˈniːkėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Število zadetkov: 236