Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

sočíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sočivje: sočivne konzerve / sočivne rastline
● zastar. sočivni vrt zelenjavni vrt
sočivnják in sočívnjak -a m (á; ȋ)
zastar. zelenjavni vrt: gredice sočivnjaka
vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
vrtíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od vrt: ob hiši je vrtiček; lep vrtiček / zelenjavni vrtiček
zelenjádnik -a m (ȃ)
knjiž. zelenjavni vrt: pri hiši ima zelenjadnik in sadovnjak
zelenják -a m (á)
zastar. zelenjavni vrt: v zelenjakih so sadili kolerabo in solato
zelenjáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina
zelenjávnik -a m (ȃ)
knjiž. zelenjavni vrt: postavil je čebelnjak in uredil zelenjavnik

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

zelenjávnik -a m (ȃ) redk. zelenjavni vrt

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

vŕt -a m
1.
manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastlinepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ograd1
2.
negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddihpojmovnik
SINONIMI:
zastar. divnjak
3.
posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokalapojmovnik
SINONIMI:
gostilniški vrt
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik terasasti vrt  pojmovnik živalski vrt
GLEJ ŠE: alpinetum, biovrt, park, pokopališče, pokopališče, raj1, raj1, sadovnjak

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

vrtlec

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

zelenjȃvən, -vna, adj. vom Grünzeug: zelenjavna juha, die Kräutersuppe, C.; zelenjavni vrt, der Gemüsegarten, nk.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

zelnik [zẹ̑lnik] samostalnik moškega spola

zelenjavni vrt, zelnik

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

vŕt -a m

Slovenski lingvistični atlas 2

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

vrt
Glej:

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Razlaga priimka »Vrtovec«

Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).

Število zadetkov: 16