Tiskanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

enolônčnica enolônčnice samostalnik ženskega spola [enolônčnica]

1.

gostejša, v eni posodi skuhana jed iz več vrst zelenjave in navadno mesa

2.

ekspresivno mešanica, zmes

ETIMOLOGIJA: iz enolončen iz en lonec

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

govêji govêja govêje pridevnik [govêji]

1.

ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.

STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]

ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga]

1.

velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...

kmetoválec kmetoválca samostalnik moškega spola [kmetováləc kmetováu̯ca] tudi [kmetováləc kmetoválca]

kdor se poklicno ukvarja s kmetovanjem

ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják]

1.

prostor za bivanje, gojenje kokoši

2.

slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh

3.

slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča

FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]

1.

ki je v zvezi s kruhom

1.1.

STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kúskus kúskusa samostalnik moškega spola [kúskus]

1.

živilski izdelek iz grobo mlete pšenice durum v obliki drobnih kroglic

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Couscous, angl. couscous in frc. couscous ter berber. kuskus iz arab. kuskus, iz kaskasa ‛drobiti’

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]

1.

odliti počasi in navadno v manjših količinah

1.1.

2.

v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah

2.1.

v obliki odcediti se

ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]

1.

luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine

1.1.

;

SINONIMI:

cedilo

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑odcejati

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]

1.

navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pečka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

povečérjati povečérjam dovršni glagol [povečérjati]

1.

pojesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerjati

precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti

2.

v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

3.

v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma

3.1.

v obliki precejati se

ekspresivno

4.

v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti

5.

ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

6.

v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precediti

precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]

1.

ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi

1.1.

2.

ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti

3.

ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precediti

puránji puránja puránje pridevnik [puránji]

1.

ki je v zvezi s purani 1. ali gojenjem puranov 1.

;

SINONIMI:

puranov

ETIMOLOGIJA: ↑puran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]

1.

zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje

ETIMOLOGIJA: ↑rastlina

rikóta rikóte; tudi ricotta samostalnik ženskega spola [rikóta]

skuta sladkega ali slanega okusa z nizko vsebnostjo maščob iz sirotke, zlasti iz ovčjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: ↑ricotta

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]

1.

očistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína]

svinjsko meso

ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja

šatráj glej šetráj

tofú tofúja samostalnik moškega spola [tofú]

siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. tofu in jap. tōfu iz kit. doufu, iz dou ‛fižol’ + fu ‛kisan, fermentiran’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]

1.

moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije

1.1.

STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjávar]

1.

kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar

1.1.

;

SINONIMI:

zelenjadar

2.

ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo

ETIMOLOGIJA: ↑zelenjava