aflatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amanitín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bárvati -am nedov. (ȃ)
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

barvílo -a s (í)
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil
2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila; barvilo za lase, nohte; barvila za tiskalnike; barvila za tekstil, tkanine; (umetna) barvila, konzervansi in arome
// ličilo: barvilo za ustnice
3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo
4. ličilo: barvilo za ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belúšni pridevnik
STALNE ZVEZE: belušna zelena, belušni radič

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje  bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji:  bioinfomatska analiza   in bioinfomacijska analiza  (ang.  bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje  bioinformatsko orodje  ali  bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] ETIMOLOGIJA: ↑biser
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ)
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

borovníčje -a s (ȋ)
borovničevje: zeleno borovničje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

brdôvje -a s (ȏ)
zastar. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda1: nizko, zeleno brdovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

brézje -a s (ẹ̑)
brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

brightonski smarágd -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

búkovje -a s (ú)
bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cédra -e ž (ẹ̑)
vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder
♦ bot. himalajska, libanonska cedra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cę̑hta 2., f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
// na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
2. biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ciklotrón -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

crétje -a s (ẹ̄)
bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdečiprim. cvesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čákati Frazemi s sestavino čákati:
čákati [na] prínca na bélem kônju, čákati na svôjih pét minút [sláve], čákati na zelêno lúč za kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čáša -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica] STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək] ETIMOLOGIJA: ↑člen
dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo, čìč ne dá nìč, dáti besédo [kómu], dáti [částno] besédo [kómu], dáti ga na zób, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kàj ad acta, dáti kàj na brádo, dáti kàj na strán, dáti kàj na svêtlo, dáti kóga na čêvelj, dáti kóga na pránger, dáti kóga na rešêto, dáti kóga v kládo, dáti kóga v kòš, dáti kóga v lúknjo, dáti kóga/kàj na bóben, dáti kóga/kàj na tapéto, dáti kóga/kàj na stránski tír, dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, dáti kóga pod kòš, dáti kóga/kàj pod lúpo, dáti kóga/kàj v žéhto, dáti kómu banáno, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu êno na góbec, dáti kómu êno po góbcu, dáti kómu êno po ríti, dáti kómu kájlo, dáti kómu oróžje v rôke, dáti kómu pêlin, dáti kómu po nósu, dáti kómu po pŕstih, dáti kómu pópra, dáti kríla kómu, dáti na krédo, dáti nôge pod pázduho, dáti [právi] tón čému, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, dáti svój pečát čému, dáti v èn lônec, dáti v ísti kòš, dáti vsè od sêbe, dáti zelêno lúč za kàj, ne dáti glasú od sêbe, ne dáti níti fícka, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne dáti [níti] prebíte páre, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dežévni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dežníkarica dežníkarice samostalnik ženskega spola [dežníkarica] in [dəžníkarica] ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
dníšče dníšča samostalnik srednjega spola [dníšče] ETIMOLOGIJA: ↑dno

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dobíti Frazemi s sestavino dobíti:
dobíti banáno, dobíti bŕco [v rìt], dobíti čŕni mádež, dobíti čŕno píko, dobíti êno na góbec, dobíti jásno slíko [čésa; o čém], dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po glávi, dobíti jíh po góbcu, dobíti jíh po gŕbi, dobíti jíh po hŕbtu, dobíti jíh po nósu, dobíti jih po pŕstih, dobíti jíh po ríti, dobíti jíh po zádnji pláti, dobíti kàj kot na pládnju, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kóga na láži, dobíti kóga na lím, dobíti kóga na límanice, dobíti kóga na múho, dobíti kóga v pást, dobíti kóga v pést, dobiti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti košárico, dobíti kríla, dobíti króglo v glávo, dobíti kúrjo kóžo, dobíti lovoríko, dobíti manévrski prôstor, dobíti mêhka koléna, dobíti na krédo, dobíti óšpice, dobíti pêlin, dobíti píko na jezíku, dobíti poléna pod nôge, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dobíti zdrávo bárvo, dobíti zelêno lúč za kàj, dobíti žúlje na ríti, dobíti žúlje na zádnjici, ne dobíti níti fícka, ne dobíti níti prebíte páre

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dočákati Frazemi s sestavino dočákati:
dočákati hládno pŕho, dočákati ognjéni kŕst, dočákati svôjih pét minút [sláve], dočákati zelêno lúč za kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

emeraldín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ensilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zastar. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ètam prisl. tam: dokecs idoucsi molim etam KŠ 1771, 89; ti etam ſztoj, KŠ 1771, 747; etam KOJ 1833, 150; Sto hodi etam po nyivaj KAJ 1870, 138; Etam pod zeléno listje gnezde nosijo ftice BJ 1886, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

faláfel samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

fêrorogováča -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gíbanje -a s (í)
1. glagolnik od gibati:
a) gibanje roke
b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje
c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu
2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva
3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gnojênje -a s (é)
glagolnik od gnojiti:
a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom / zeleno gnojenje gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo
♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin
b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gnojênje -a s
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik listno gnojenje  pojmovnik zeleno gnojenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
gomoljíka -e ž (í)
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi / potresti rižoto s tankimi rezinami gomoljike; široki rezanci z jurčki in gomoljikami / bela gomoljika z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črna gomoljika s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gorgonzóla gorgonzóle samostalnik ženskega spola [gorgonzóla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. gorgonzola, po italijanskem kraju Gorgonzola - več ...
gòri postávlanje ~ -a s
1. postavitev, zgraditev: eden tao v dár prikáse na goriposztávlanye kat. cerkev KOJ (1914), 97
2. ustanovitev: I nadale 'zelêno goriposztávlanye vogerszkoga banka AI 1875, br. 1, 2; Szpominavsi od goriposztávlanya vogerszkoga banka AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

goséničji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

greenwashing samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

himalájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.-C., Drežnica-Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. (vzhŠt.)-C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hmeljevína -e ž (í)
zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
hondúraški čŕni opál -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hrizopráz -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hrženíca -e ž (í)
zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

imperiálni méhiški žád -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

índijski smarágd -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

izgubíti Frazemi s sestavino izgubíti:
izgubíti dóber glás, izgubíti glávo, izgubiti kàj za zelêno mízo, izgubíti kómpas, izgubíti tlà pod nogámi, izgubíti zádnji adút, izgubíti žívce

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
kísati -am nedov. (ȋ)
1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom
// povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo] ETIMOLOGIJA: ↑kivi

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klorofíl -a m (ȋ)
bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo: molekule klorofila; tvorba klorofila; vsebnost, količina klorofila v listih / barvilo klorofil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klorofíl -a m
bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratovpojmovnik
SINONIMI:
bot. listno zelenilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.-Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja] STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača
FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo
ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz ↑krasta - več ...
krômov kalcedón -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

krômov vezuvianít -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

krškopóljski krškopóljska krškopóljsko pridevnik [kərškopólski] STALNE ZVEZE: krškopoljski prašič
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kǘkma -e ž čop na robu slamnate strehe: Zdâ je tak rust goriposztávlen, i na toga znamênye te najprilicsnêsi teszzácsov na nyega kükmo zeléno lisztnáto veko opicsi KAJ 1870, 75

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kužiti ► ˈküːžet -en nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej ↑lak
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

líbanonski -a -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona
lípica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico
♦ bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lísten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lístje -a s (í)
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši; koza obira listje na grmu; gosenice so obžrle listje; smukati listje z veje; kaplje padajo z listja; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko; ima denarja kot listja zelo veliko / bukovo, lovorovo listje; krompirjevo listje listi / listje šumi pod nogami; grabiti listje; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lístjiče -a s lističje: Lêpo zeléno lisztjicse rô'ze na ednoj szpici vküp raszté KAJ 1870, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

listnáti -a -o prid. listnat: na nyega kukmo zeléno lisztnáto vêko opícsi KAJ 1870, 75; Pod lisztnátimi vêkami je nezracsúnano KAJ 1870, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lúč -i in -í ž (ú; ū)
1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo
// pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin
2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo
3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč
4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč
// duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči
5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja
6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
// navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči nedavnih dogodkov
● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja
♦ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lúks kámen -- -mna m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lupíti in lúpiti -im nedov. (ī ú)
1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lúštrek lúštreka samostalnik moškega spola [lúštrek] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. lustecke iz vulglat. levisticum < lat. ligusticum, prvotno ‛ligurski’ - več ...
máčje okó -ega očésa s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

májhna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

majȋłnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
maskarpóne maskarpóneja; tudi mascarpone samostalnik moškega spola [maskarpóne] ETIMOLOGIJA: ↑mascarpone
méhiški žád -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

míza -e ž (í) javorova ~; jedi na ~i; sedeti za ~o, pri ~i; povabiti k ~i, za ~o; pisalna, operacijska ~; ~ za serviranje; publ. sesti za zeleno ~o |začeti se pogajati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

mljásk in mljàsk medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
mòl2 môla samostalnik moškega spola [mȍl] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. molo < lat. mūlus ‛mula’ - več ...
moldavít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

moldavít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

mréžje -a s (ẹ̑)
več mrež, mreže: kup mrežja na obali / zeleno mrežje šotnih mahov / oporo spužvam tvori mrežje iz roževinaste snovi mrežasto ogrodje
♦ anat. žilno mrežje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo] STALNE ZVEZE: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica] STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
naôknica in naóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

naokróg prisl. (ọ̑)
okrog2: naokrog se ozirati; tipati v temi naokrog; tam naokrog ni gostilne / vse naokrog je zeleno vsenaokrog
● pog. od takrat še ni leto naokrog ni minilo; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; prim. vsenaokrog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

napacáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo
● slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

napacáti -ám dov. napacánje; drugo gl. pacati (á ȃ) slabš. |narisati, naslikati|: kaj ~ napis z zeleno barvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

néonka néonke samostalnik ženskega spola [néọnka] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba
néonka -e ž (ẹ̑)
1. pog. neonska žarnica: neonke oddajajo bolj hladno svetlobo; modra, rdeča neonka; utripajoče neonke na stropu
2. zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju; gupiji, neonke in pajčolanke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

nizkoogljíčnost samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

obláčiti -im nedov., obláčite in oblačíte; oblačíla tudi obláčila (á)
1. delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati oblači otroka; oblačiti hlače, jopico; ta srajca se oblači čez glavo / oblačiti nogavice obuvati
2. ekspr. oskrbovati z obleko, oblačili: starši so ga hranili in oblačili; oblačiti se pri znanem krojaču
● knjiž. oblačiti besede v pesniške prispodobe izražati se, govoriti v pesniških prispodobah; knjiž. oblačiti pesmi v različne napeve dajati pesmim različne napeve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

odeválo -a s (á)
1. knjiž. kar kaj pokriva, odeva: pregrniti s sivim odevalom; ženska, zavita v čudno odevalo / ekspr. gore so začele odlagati svoje zeleno odevalo
// obleka, oblačilo: v nenavadna odevala oblečeni pevci / biti brez odevala
2. bot., v zvezi cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi ali venčni in čašni listi: odstraniti cvetno odevalo; cevasto zraslo cvetno odevalo / dvojno, enojno cvetno odevalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ogrinjálo -a s (á)
oblačilo za ogrinjanje: pod vratom si je zavezala ogrinjalo; toplo volneno ogrinjalo; lasje so ji kot ogrinjalo padali na ramena / pastirsko ogrinjalo
// kar kaj ogrinja, pokriva: dala si je na rame ogrinjalo in se začela česati; pren. pokrajina ima zeleno ogrinjalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

okísati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom
// povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

óknica in ôknica -e ž (ọ̄; ō)
1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah
2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

okužiti ► ȯˈküːžėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

oltár Frazemi s sestavino oltár:
íti pred oltár [s kóm], peljáti kóga pred oltár, popeljáti kóga pred oltár, stopíti pred oltár

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

oluščiti ► ȯˈlüːščėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

omandáti, -ȃm, vb. pf. = (zeleno trto) otrebiti, obrezati, Notr.; die überflüssigen Triebe entfernen, ausgeizen, Cig.; — prim. mandati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

opál léhosos -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

opìčiti -im dov. zapičiti, zatakniti: na nyega kûkmo [vrh ostrešja] zeléno lisztnáto vêko opícsi KAJ 1870, 75; ali geto je odrászao (klešč) v-kô'zo sztvari sze opícsi i nyi krv céca KAJ 1870, 111
opíčeni -a -o zapičen, zataknjen: Na vsaki grob je eden križ opičeni BJ 1886, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ôreh -éha m (ó ẹ́)
listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa
● smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo
♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra
// v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

osénčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) zeleno ~e oči; dobro ~e risbe
osénčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

osénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo
2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila
3. zasenčiti: z roko si je osenčila obraz
● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

oslìč oslíča samostalnik moškega spola [oslìč] ETIMOLOGIJA: ↑osel, v drugem pomenu (kakor hrv. ȍslić) prevod nar. it. asello, asinello, iz asino ‛osel’, ker glava te ribe spominja na oslovsko - več ...
ošpêtelj -tlja m (é)
nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: imela je zeleno krilo in bel ošpetelj; poškrobila je ošpetelj in pečo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ozeleníti -ím dov., ozelénil (ī í)
narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike
// oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ozeleníti -ím dov.
1.
kaj narediti kaj zeleno
SINONIMI:
2.
kaj urediti površine z zasaditvijo zelenja, rastlinja
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

pàriti párim nedov. pariti, žgati: Prislo je 'ze toplo leto, Pári trák zeléno betvo KAJ 1870, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

párk -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pástorjevka -e ž (á)
agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

perésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od pero: izpuliti peresce; pisana peresca; lahek kot peresce / zeleno peresce; peresce detelje / peresce je počilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pę́rje, n. coll. 1) Federn; gosje, pisano, mehko p.; p. mu je zraslo = er ist hochmüthig geworden, Z.; — 2) Blätter; zeleno, gosto, drobno p.; — 3) der untere Theil des Bergbohrers, der Zwicker, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

perọ̑, -ę̑sa (tudi: pérọ, -ra), n. 1) die Feder; gosja peresa; pero urezati (za pisanje), die Feder schneiden; p. za klobukom nositi, eine Hutfeder tragen; — jekleno p., die Stahlfeder; — 2) die Spannfeder (in der Uhr, im Schloss u. dgl.); — 3) die Klinge einer Säge, Cig., C.; — 4) der Schlüsselbart, Cig., M., Svet. (Rok.), Savinska dol.; — svedrovo pero, die Bohrerspitze, Cig.; — 5) pl. pera, die Radspeichen, Blc.-C.; — 6) rdeče morsko p., die rothe Seefeder (pennatula rubra), Erj. (Ž.); — 7) das Pflanzenblatt; zeleno pero; Vidino p., der Beifuß (artemisia), Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Pika v citirani povedi

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

  • Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
  • Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pokriválo pokrivála samostalnik srednjega spola [pokriválo] ETIMOLOGIJA: ↑pokrivati
pólje -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑)
1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja
2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje
3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / šport. žarg. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče / polje diskretnosti prostor pred okencem za poslovanje s strankami, ločen od ostalega prostora, navadno z zeleno črto
// šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
4. s prilastkom območje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno območje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte
// območje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / letalo je izginilo iz vidnega polja / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju področju
5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde
6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje
● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko
♦ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pomálati -am dov. (ȃ ȃ)
nižje pog. popleskati, poslikati: pomalati stanovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pórcija-esamostalnik ženskega spola
  1. odmerjena količina jedi, obrok
    • porcija česa
    • , porcija na kaj/koga, koliko
    • , porcija s čim
    • , porcija po čem, koliko, kako
  2. ekspresivno odmerjena količina česa
    • porcija česa
    • , porcija s čim/kom
    • , porcija po čem, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

poslíkati -am dov. (ȋ)
1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala
2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo
3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

postáti1 -stánem dov. (á ȃ)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
// izraža dosego
c) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
č) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

povzpéti se Frazemi s sestavino povzpéti se:
povzpéti se na zelêno vêjo, žívo srebró se je povzpélo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pozeleníti -ím dov., pozelénil (ī í)
narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prêjica -e ž (ē)
sukanec iz navadno ločljivih niti za ročno vezenje, kvačkanje: prt je izvezla z zeleno prejico / prejica za vezenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prepásica in prepasíca -e ž (ȃ; í)
knjiž. pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: črna obleka z zeleno prepasico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prepléskan -a -o (ẹ̑) zeleno ~a klop
prepléskanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prepléskati -am dov. (ẹ̑)
na novo popleskati: okna in vrata so vsako leto prepleskali; pren., ekspr. prepleskati stare fraze
// popleskati sploh: novo ograjo je treba prepleskati / prepleskati s katranom, minijem premazati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pretvóriti se -im se dov.
v kaj izraža, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: spremeniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í)
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
// premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
// po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
// pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
// začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
// pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. pog., z izrazom količine stati1, veljati: zidar te pride deset evrov na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

príti Frazemi s sestavino príti:
ne môči [príti] čému do žívega, ne môči [príti] kómu do žívega, níti na kônec pámeti ne príde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti čému do dnà, príti do koríta, príti do sápe, príti iz móde, príti k pámeti, príti kàkor tát, príti kómu do žívega, príti kómu na múho, príti kómu na ušésa, príti kómu v mesó in krí, príti kot naročèn, príti med ángelčke, príti na bóben, príti na dán, príti na kànt, príti na nìč, príti na právi naslòv, príti na psà, príti na rešêto, príti na slàb glás, príti na svét, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], príti na svêtlo, príti na svój račún, príti na zelêno vêjo, príti okóli ríti v žêp, príti s právo bárvo na dán, príti si na čísto s kóm/čím, príti v Canósso, príti v léta, príti v módo, príti v rôke pravíce, príti v škrípce, príti v zobé kómu, príti z dežjà pod káp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ)
1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd
// narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči
♦ avt. prižgati meglenke
2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor
3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo
● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prižgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prižgêjo tudi prižgó, nam. prižgàt; prižgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ petrolejko, svečo; publ. ~ zeleno luč za kaj omogočiti kaj, dati dovoljenje za kaj; knj. pog. ~ televizor vključiti, vklopiti; prižgati komu kaj ~ gostu cigareto
prižgáti se -žgèm se (á ȅ) Luči so se prižgale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prižgáti Frazemi s sestavino prižgáti:
prižgáti zelêno lúč za kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prostočásni párk -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ptìč Frazemi s sestavino ptìč:
dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, jekléni ptìč, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla, žíveti kàkor ptìč pod nébom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

púra púre samostalnik ženskega spola [púra] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȕra, nar. rus. purýš, nejasnega izvora, morda iz vabnega klica pur-pur - več ...
puščáva SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: zelena puščava

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

racman
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
racmana samostalnik moškega spola
žival
domišljijski lik
IZGOVOR: [rácman], rodilnik [rácmana]
BESEDOTVORJE: racmanov
ZVEZE: racman Jaka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rdèč rdéča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ cvet; biti ~; ciklamno ~; kričeče ~
rdéči -a -e (ẹ́) ~ ribez; knj. pog. ~ križ rešilni avtomobil; publ. ~ planet Mars; poud. ~a nit pogovorov |bistveni sestavni del|
rdéči -ega m, člov. (ẹ́) poud. zmaga ~ih |partizanov; komunistov, socialistov|
rdéča -e ž, pojm. (ẹ́) prakt.sp. zapeljati skozi križišče pri ~i pri prižgani rdeči luči na semaforju
rdéče -ega s, pojm. (ẹ́) ~ in zeleno; snov., prakt.sp. liter ~ega rdečega vina
rdéčost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rêga rêge samostalnik ženskega spola [rêga] in [réga] STALNE ZVEZE: zelena rega
ETIMOLOGIJA: ↑regati
résast résasta résasto pridevnik [résast] STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: ↑resa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rjávka -e ž (ȃ)
1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka
2. mehkolistna solata zeleno-rjave barve, ki ne dela glav: rjavka ima velike rozete z rjavo-zelenimi nagubanimi listi; berivka in rjavka / ameriška rjavka; zimska rjavka / solata rjavka
3. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska
4. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Samostalniki, ki so ženskega in moškega spola: »pelet« in »peleta«

Že kar dolgo sem v precepu, zato se obračam na vas. Ali je prav peleta (ž) ali pelet (m)? Kar nekaj kredibilnih virov na spletnem omrežju navaja, da se mora uporabljati žensko obliko – peleta (ž, ed.) (https://fran.si/131/snb-slovar-novejsega-besedja/3622567/peleta?View=1&Query=peleta&View=1&Query=peleta), na drugi strani jih ni malo, ki besedo postavljajo v moško obliko – pelet (m, ed.) (http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=peleti). Katera raba je pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

semafór -ja in -a m (ọ̑)
1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor / zvočni semafor semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva
● pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč
2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

semafór -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

sésti Frazemi s sestavino sésti:
sésti kómu na límanice, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

silírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu: silirati deteljo, koruzo / silirati krmo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

silírati -am nedov. in dov.
kaj agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu
SINONIMI:
redk. ensilirati, agr. kisati, agr. okisati, agr. skisati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast] ETIMOLOGIJA: ↑siv
skísati -am dov. (ȋ)
1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

slép-a -opridevnik
  1. vidno nesposoben
    • kdo biti slep za/na kaj, kako
    • , kdo biti slep od kdaj, kako
    • , kdo biti slep zaradi česa, zakaj
  2. nepremišljen, nerazsoden
    • kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slep za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

smarágden -dna -o prid.(ȃ)
1. ki je iz smaragdov, s smaragdi: smaragdni prstan; smaragdna zapestnica
2. po barvi podoben smaragdu: smaragdno nebo / smaragdna barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka] STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka
ETIMOLOGIJA: ↑smrdljiv
soláta -e ž (ā)
1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate
2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato
3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

splézati Frazemi s sestavino splézati:
splézati na zelêno vêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

spolàgati -lágam nedov. pokrmiti živini: tráva .. Eden tál je vért zeléno szpolága KAJ 1870, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

správiti Frazemi s sestavino správiti:
niti beséde ne správiti iz sêbe, správiti kàj ad acta, správiti kàj na skúpni imenoválec, správiti kàj na svêtlo, správiti kàj pod preprógo, správiti kàj pod strého, správiti kàj pod tépih, správiti kàj skozi rešêto, správiti kóga k pámeti, správiti kóga/kàj na bóben, správiti kóga/kàj na óni svét, správiti kóga/kàj na psà, správiti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na slàb glás, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, správiti kóga na kànt, správiti kóga na límanice, správiti kóga na právo pót, správiti kóga na svét, správiti kóga ob dóber glás, správiti kóga ob pámet, správiti kóga ob žívce, správiti kóga pod rúšo, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod zêmljo, správiti kóga s prestóla, správiti kóga s svetá, správiti kóga s tíra, správiti kóga v gròb, správiti kóga v kózji róg, správiti kóga v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, správiti kóga v sméh, správiti kóga v škrípce, správiti v ísti kòš, správiti žógo v mréžo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

spremeníti se -ím se dov.
1.
izraža, da kaj preneha biti tako, kot je bilo
SINONIMI:
obrniti se, preobrniti se, zaobrniti se, med. alterirati, knj.izroč. prekreniti se, knj.izroč. premenjati se, star. prenarediti se, ekspr. preobraziti se, knj.izroč. preokreniti se, ekspr. presukati se, star. prevrniti se, star. spreobrniti se, knj.izroč. transformirati se, knj.izroč. zaokreniti se, ekspr. zasukati se
2.
v kaj izraža, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki; izraža, da kdo postane drugačen
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pretvoriti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

spremínjast tudi izpremínjast -a -o prid. (í)
ki se spreminja: spreminjaste barve; spreminjasta svetloba / spreminjasto razpoloženje
// ki se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih: obleka iz spreminjaste svile; spreminjasta krila metuljev; nebo je bilo spreminjasto kot opal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stêklo -a s (é)
trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo
// izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
// stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana
● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti
♦ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz. progresivno steklo steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stòl Frazemi s sestavino stòl:
obsedéti med dvéma stôloma, sedênje na dvéh stôlih, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg-Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šȋlovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.-Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šmárnica -e ž (á)
1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic
2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico
// vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice
3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice
4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice
5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

švícarski žád -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tálij tálija samostalnik moškega spola [táli] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Thallium in) angl. thallium iz nlat. thallium, iz gr. thállos ‛poganjek, zelena vejica’ po lastnosti, da pri gorenju obarvajo plamen intenzivno zeleno
tàm prisl. (ȁ)
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda; pog. vi tam pri vratih, pomaknite se naprej / kje je gledališče? Tam na drugi strani ceste; tam gori na vrhu so razvaline gradu; vidite, tam, kjer cesta zavije v hrib, je nevaren ovinek; na tistem vrhu tam zidajo kočo / tu je svet močviren, tam pa se dviga in je rodoviten na tistem območju / tukaj pobarvaj zeleno, tam pa rumeno; cev tam pušča
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki / star. doma je tam od Gorice iz Gorice, z Goriškega / ostanite tam, kjer ste; vedno se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujejo; kjer je prosila za pomoč, (tam) so ji pomagali; tam, kjer ne raste nič drugega, rastejo lišaji / kot poziv straže stoj, kdo tam / z oslabljenim pomenom:, pesn. stoji, stoji tam beli grad; pog. nič ne dela, samo (tam) okrog se potepa
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam, star. le-tam zaposlil / poglej v slovar, kaj tam piše / stal je na balkonu in od tam opazoval povorko / zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve pri njem
4. v zvezi s tu izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno: če primerjamo to območje z obmorskim, vidimo, da so tu zime ostre, tam pa mile / tu je pesnik uporabil drugačna izrazna sredstva kot tam v prej omenjenem, obravnavanem delu / pripoved je nadaljeval tam, kjer je prejšnji dan končal
// v zvezi s tu, tukaj izraža enega od več nedoločenih krajev: srečali so tu samotnega pastirja, tam kakega turista / potres je zdaj tu zdaj tam, ne da se ga predvideti; tatvine so bile enkrat tukaj, enkrat tam; dela malo tukaj, malo tam, kakor se pokaže potreba / tu in tam je rastlo kako drevo; tu pa tam so plavali oblački
5. nar. tja1: gremo tam; splezaj tam gor
6. v zvezi tam in tam izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: rojen tam in tam; študiral tam in tam; doma od tam in tam
7. nav. ekspr. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju: spet smo tam, kjer smo bili; zdaj so tam, ko jih nihče več ne upošteva
8. z oslabljenim pomenom poudarja približnost časovne določitve: tam nekje jeseni bodo o tem razpravljali; obiskal jih bo tam okrog novega leta; tam sredi drugega meseca se otrok že nasmehne
● ekspr. ključ smo izgubili, zdaj smo pa tam v neprijetnem, kočljivem položaju; ekspr. potrebna je največja previdnost, če ne smo tam bomo doživeli katastrofo; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; pog. živi tam čez v tujini; star. potovali so sem pa tam v različne smeri; star. sem pa tam, tam pa tam so se zbrale v kavarni sem in tja, kdaj pa kdaj; glej opombo 5 prav tam pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tapéta Frazemi s sestavino tapéta:
bíti na tapéti, dáti kóga/kàj na tapéto, iméti kóga/kàj na tapéti, postáviti kóga/kàj na tapéto, príti na tapéto, znájti se na tapéti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tartúf -a m (ȗ)
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov / na jed naribati tartufe; olje iz tartufov; široki rezanci s tartufi / beli tartuf z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črni tartuf s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tèmen tudi temèn tèmna -o tudi -ó, stil. temán -mnà -ò [təmən] prid., temnêjši (ə̀ ə̏ ə̀; ȃ ȁ)
1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve
2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč
3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba
4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje
// ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost
5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile
6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom
7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek
8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost
● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tíčica -e ž (ȋ; drugi pomen tudi í)
1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos
2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tísk Frazemi s sestavino tísk:
rumêni tísk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

trágično prislov [trágično] FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.
ETIMOLOGIJA: ↑tragični
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji  Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

umétni smarágd -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

útica -e ž (ú)
manjšalnica od uta: zeleno pobarvana utica / spraviti voz pod utico / pasja utica; stražarska utica stražarnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vèdno prisl. vedno: da szo Czaszarszki seregi vedno vecs i vecs vkraj vzéli KOJ 1848, 99; Nebode sze v edno boro TA 1848, 83; i de'zd'z sze je vedno vlêvao KAJ 1870, 24; Kávovec je vedno zeléno drevo AI 1878, 51; steri bi meo vedno koli hoditi KOJ (1914), 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vèdnom prisl. vedno, neprenehoma: krics pomôcsi v-ednom je csüti AIP 1876, br. 3, 1; rusz i törk szta sze vednom k boji szprávlala AIP 1876, br. 12, 3; Klincovo drevo má vednom-zeléno listje AI 1878, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vêja -e ž (ȇ)
1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vêja Frazemi s sestavino vêja:
bíti pròst kot ptíček na vêji, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, zlésti na zelêno vêjo, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí, živéti kot ptíček na vêji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

véjka tudi véka -e ž veja: gda je 'ze vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; i povrno ſze je zeléno olikovo vejko noſzécsi KM 1796, 12; ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; i ſzpiſzti vejke na teliko KŠ 1771, 113; rodne vejke ſzenejo BKM 1789, 432; da pridoucse fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; fticze nebeſze, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; pren. nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Vis, komaj je dr'zi vêka KAJ 1870, 28; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; golombisje szo vnogo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5; Vodé sze vcsászi na vêke (vrihe) vtrgnejo KAJ 1870, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

viljámovka -e ž (ȃ)
debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk
// žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vírje -a s (ȋ)
1. svet z izviri: hoditi po virju / virje reke
2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vôlk -a [vou̯k] m, mn. volkôvi, im. mn. stil. volcjé (ȏ)
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vrátavrátsamostalnik srednjega spola
  1. odprtina za dostop
    • vrata česa
    • , vrata v/na kaj, kam
    • , vrata za koga/kaj
    • , vrata do česa
  2. prostor med dvema mejnikoma
    • vrata za kaj
  3. prehod med območji
    • vrata v/na kaj, kam
  4. ekspresivno možnost
    • vrata za kaj
    • , vrata do česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zabonec ► ˈzabȯnc zaˈbȯːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zadrgávati -am nedov. ovirati: cena vo'znyi jáko viszika, i to nase trsztvo zadrgáva AIP 1876, br. 7, 8; je 'zelêno váma poszebnoszt, stera trstvo ne bi zadrgávala AI 1875, br. 1, 2
zadrgávati se -am se biti v zadregi: Gda bi ſze pa vu ſzebi zadrgávao Peter, ka bi tou za videjnye bilou KŠ 1771, 372; viſesnyi pop i vládniczke popovſzki zadrgávali ſzo ſze od nyih KŠ 1771, 355
zadrgávavši se -a se -e se ki je bil v zadregi: Jaſz ſze pa zadrgágavſi okoli toga ſzpitávanya, erkao ſzam KŠ 1771, 420

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Zapis začetnice: »Evropska prestolnica kulture« in »evropska prestolnica kulture«

Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zatíšje -a s (ȋ)
1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa: zatišje nastane, ekspr. zavlada; zatišje pred nevihto, viharjem / jadrnico je ustavilo zatišje sredi morja brezvetrje
2. stanje, ko navadno za krajši čas preneha kako razgibano dogajanje: po hudih bojih je nastopilo zatišje; zatišje pred pomembnimi dogodki / gospodarsko, kulturno zatišje; ekspr. počitniško zatišje
3. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: poiskati zatišje; te rastline lepo uspevajo v zatišju; zasidrati čoln v zatišju / ekspr. zeleno zatišje gozda
// ekspr. kraj, prostor, zavarovan pred čim sploh: opazovati kaj iz zatišja; umakniti se v zatišje / izvabiti koga iz domačega zatišja; živeti v zatišju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zavájanje samostalnik srednjega spola
STALNE ZVEZE: zeleno zavajanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zazelenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / ekspr. plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel
2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli
3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zbíti 1., zbȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen zusammenfügen, zusammenschlagen; raztrupana vrata za silo zopet z.; z žreblji z., zusammennageln; — 2) in Stücke schlagen: vrata zbiti s kamenjem, Cig.; jeklo jeklo zbije = auf einen harten Ast gehört ein harter Keil, Cig.; — 3) abprügeln, C.; — z. se, übereinander gerathen, raufen, Poh.; Ono noč smo fantje zbili Se pod lipo zeleno, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zẹ̑l1 zelȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ bor; poud. ~ študent |mlad, neizkušen|; travnato ~a obleka; jesti ~o sadje |nezrelo|; poud. biti ~ od strahu |zelo bled|; Bukev je še ~a
zelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|
zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|
zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|
zelênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelèn Frazemi s sestavino zelèn:
bíti zelèn od zavísti, čákanje na zelêno lúč, čákati na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti zelêno lúč za kàj, dočákati zelêno lúč za kàj, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, izgubiti kàj za zelêno mízo, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, prižgáti zelêno lúč za kàj, sésti za zelêno mízo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, za zelêno mízo, zelèn od jéze, zelèn od zavísti, zelêna celína, zelêna míza, zelêno zlató, zlésti na zelêno vêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.-M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelen pridevnik

PRIMERJAJ: zeleno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelèn zelêna zelêno pridevnik
zemljevid
zelen
ˈtəmno zalẹ́ːno
lìəxt zalẹ́ːno

zêlena in zélena -e ž (ȇ; ẹ̑)
začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in gomoljasto odebeljeno korenino: posejati, okopati zeleno; vejica zelene / dušena zelena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dobivati (zelene) liste: drevo, grm zeleni / njive že zelenijo, čeprav je še hladno
2. postajati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlobi hitro zeleneli; zidovi zelenijo od plesnobe, vlage / ekspr. zeleneti od jeze, zavisti
3. knjiž. zeleno se odražati, kazati: na skalah je zelenel mah; v daljavi zelenijo gozdovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenéti -ím nedov.
1.
dobivati (zelene) liste
SINONIMI:
pesn. oblačiti se v zeleno, pesn. odevati se v zeleno, knj.izroč. zeleniti se
2.
knj.izroč. zeleno se odražati, kazati
SINONIMI:
knj.izroč. zeleniti se
GLEJ ŠE: odražati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

zelêni SSKJ² pridevnik
STALNE ZVEZE: zelena zima
FRAZEOLOGIJA: dobiti zeleno luč (za KAJ), izgubiti (KAJ) za zeleno mizo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeléni -a -o prid. zelen: Ka bos zdaj ſztrávom zeléna BKM 1789, 87; zrno, Stero Z-zemlé zeléno vö pride BKM 1789; zrno, Stero Z-zemlé zeléno vö pride SŠ 1796, 4; kaj bi vſze doli poſzádili na zeléno trávo KŠ 1771, 121; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; Nyive ſzo zeléne BKM 1789, 95; hádre zelénimi konczi nasiti rozmarinszki vejnecz KOJ 1845, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêni beríl -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêni cvét -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka] ETIMOLOGIJA: ↑zelen
zeleníka -e ž (í)
1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan: pristriči zeleniko; grm, vejica zelenike
2. trta z velikimi zelenimi grozdi: ob poti so zasadili zeleniko
// belo vino iz grozdja te trte: povabili so ga na pokušnjo zelenike
3. zool. majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom in zeleno modrim hrbtom, Alburnus alburnus: belice in zelenike
♦ bot. širokolistna zelenika zimzeleni grm z usnjatimi listi in zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phillyrea latifolia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleniko ► zeleˈniːkȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenílo -a s (í)
1. zeleno barvilo: izdelovati zelenilo
♦ bot. listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov
2. lastnost zelenega, zelena barva: zelenilo oči; zelenilo trav / sveže zelenilo polj
3. zelenje: skrival se je med gostim zelenilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zêlenin in zélenin -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenína -e ž (í)
1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera
2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina
3. kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenina [zelenína] samostalnik ženskega spola

zeleno rastlinje, zelenje

PRIMERJAJ: zelenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêni óniks -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleníti -ím nedov. (ī í)
delati kaj zeleno: pomlad je zelenila gozd / svetloba zeleni gomolje
// oskrbovati z zelenjem, rastlinjem, ozelenjevati: umetno zeleniti dele puščav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêni turmalín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenjáča, f. 1) die Grünerde, Erj. (Min.); — 2) neko zeleno jabolko, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenjȃv, f. = še zeleno, nezrelo sadje, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelênje -a s (é)
1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem
2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene
3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem
● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelenje [zelénje] samostalnik srednjega spola

zeleno rastlinje, zelenjenepopoln podatek

PRIMERJAJ: zelenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelénkast in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva
♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêno nač. prisl. (é) ~ se svetlikati; ~ obarvan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêno prisl.
GLEJ ŠE: zeleneti, zeleneti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024

zeleno prisl. zeleno: vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride (V, 355)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelêno.. tudi zelêno prvi del podr. zlož. (é) zelênomóder, zelênorjàv, zelênosív tudi zelêno móder, zelêno rjàv, zelêno sív

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleno.. prvi del podr. zlož. zelenokljún, zelenolísten, zelenonóg, zelenoók

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleno...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na zelen: zelenokljunec, zelenolisten, zelenook

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zeleno...2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv, ipd., gl. zelen3

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelênomóder -dra -o tudi zelêno móder ~ -dra ~ -o (éọ́) ~a barva; ~e oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Zeleno zavajanje
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zèmla -é ž
1. zemlja, zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje: vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; (zrno) gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; Áldüvao je ſzád ſzvoje zemlé KM 1796, 8; Z-zemlé zeléno vö pride SŠ 1796, 4; z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; i z zémle se hránijo AI 1878, 4; Sojo i zemlé napôkane stené BJ 1886, 6; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Niſtero je pa ſzpadnolo vu dobro zemlo KŠ 1771, 42; i vu zemlo, z-ſtere je vzéti, naj ſze nazáj povrné KM 1796, 7; zrno, Stero v-zemlo odide SŠ 1796, 4; i na zemlo sklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; Naj tejlo tiho pocsiva, Vzemli SŠ 1796, 5; Z-zemlé ſzo ſztvorjena bilá, z-zemlom páli poſztánejo SŠ 1796, 164; Avarci szo meli z-zemlov notrizagrajene oploute KOJ 1848, 6; so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
2. zemlja, del zemeljske površine: i taki ſze je zemla ſz-trávov zelenila KM 1796, 4; kaj bi zemla ednouk vcsaszi puna lüdi poſztánola SIZ 1807, 8; Zemla, zrák je puna stvári AI 1878, 3; Oráts, tsáka zemlé drági ſzád SM 1747, 28; i z zráka i zemlé se hranijo AI 1878, 4; i napunite zemlou SIZ 1807, 7; ako ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; dr'ſine i naſzlejdnye ſzo dalecs po zemlé razisle KM 1790, 86; tá trosi dnéve ſzvoje na zemli SIZ 1807, 7; kama se koli na našoj zemli zglédnemo AI 1878, 3
3. kopno: I pelavſi te ládje kzemli KŠ 1771, 180; ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b
4. svet: zemla more vſza múcsati SM 1747, 76; je czejla zemla oſzkrúnyena bila KŠ 1754, 11a; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ſztvoriteli nébe ino zémle TF 1715, 21; Sztvoriteli nébe ino zemle ABC 1725, A5a; Boug nébe ino zémle KŠ 1754, 245; Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Nébe, zémle ſztvoriteli BKM 1789, 6; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; Goszpoud nébe, i zémle KM 1783, 23; Ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; more z-obrasza zemlé potüniti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Csüdüj zemlé vugodno sztávo KAJ 1848, 7; szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; nébo zemlo mourje TF 1715, 1; Ár je ſztvouro Boug, Nebou, Zemlou TF 1715, 14; nyegov odvetek bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; ár oni bodo zemlo öroküvali KŠ 1771, 13; Boug je ſztvouro i zemlou KMK 1780, 9; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; Mir Na zemlo povedali BRM 1823, 4; Boidi volya tvoia tak i nazemli ABC 1725, A4b; Zvün tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; i kakoli odvé'zes na zemli, odvézano bode KŠ 1754, 194; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18; ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; kteri láda, nebom ino zemlom SM 1747, 87; ka on nad nébov i zemlouv láda KŠ 1754, 180
5. dežela, pokrajina: Zemla Zabulon KŠ 1771, 12; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; idi vIzraelſzko zemlo KŠ 1771, 8; I vo je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemi razpresztréjo KOJ 1848, 3; Na spanyolszkoj zemli AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zlató -á s (ọ̑)
1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik
// pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov
// ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata
2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva
3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbna
● publ. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnici
♦ med. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; metal. nordijsko zlato zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zlę́kniti 2., -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — (nam. vzl-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zlésti zlézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot
2. priti kam, od kod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; previdno je zlezel v vodo / zlesti čez ograjo, na drevo splezati
// ekspr. počasi, navadno tudi s težavo iti, priti: zlesti izza mize; zlesti za omaro
3. počasi premikajoč se priti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je zlezla z rame; očala so mu zlezla na nos; ruta ji je zlezla za vrat
4. ekspr. izleči se: iz bube zleze metulj; iz jajca je zlezla račka
● ekspr. fant jim je zlezel v srce vzljubili so ga; ekspr. hiša je zlezla na kup se je podrla, razpadla; ekspr. hvala mu je zlezla v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo, v lase opil se je; šalj. pijača mu je zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. strah mu je zlezel v kosti zbal se je; pog. učenec je komaj zlezel s težavo izdelal v šoli; pog. veke so mu zlezle skupaj zadremal je; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic, povojev postal odrasel, samostojen; ekspr. navadno zleze iz postelje ob devetih vstane; ekspr. zlesti iz težav rešiti se iz neugodnega položaja; ekspr. zlesti na zeleno vejo gmotno si opomoči; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. zgodaj je zlezel pod odejo šel spat; ekspr. zlesti v dolgove zadolžiti se; ekspr. zlesti v dve gubé dobiti sključeno držo; ekspr. zlesti v hlače, v škornje obleči se, obuti se; evfem. zlezla je z njim v posteljo imela je spolni odnos z njim; pog. kar zlezla je skupaj omedlela; ekspr. v družbi, službi je visoko zlezel dosegel visok družbeni, službeni položaj; prim. izlesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zlésti Frazemi s sestavino zlésti:
zlésti na zelêno vêjo, zlésti pod kóžo [kómu], zlésti pod odêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

znájti se, -nájdem se, vb. pf. 1) sich zusammenfinden, zusammenkommen, Mur., C.; Pod lipo zeleno se znajdemo mi, Npes.-jvzhŠt.; z. se s kom, mit jemandem zusammentreffen, C.; — sich einfinden, Cig., Jan.; — 2) z. se, zusammentreffen (v. Umständen): znašlo se je, da ..., es geschah, dass ..., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zrcálo -a s (á)
1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: na steni visi veliko zrcalo; pogledati se v zrcalo; zrcalo s starinskim okvirom; morje je bilo mirno kot zrcalo / beneško zrcalo z robom, brušenim v obliki majhnih zrcal; brušeno, kristalno zrcalo / grlno, zobozdravniško zrcalo za posredni pregled grla, zob, ustne votline / čarovno zrcalo po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč
2. ekspr., s prilastkom zrcalu podobna površina: čoln je drsel po morskem zrcalu; zeleno modro zrcalo jezera
3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: časopisi so zrcalo svojega časa; narodna pesem kot zrcalo narodove duše / poskušali so stvar prikazati v popačenem zrcalu
● knjiž. držati zrcalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže zrcalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na njene napake
♦ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc; avt. cestno zrcalo parabolično zrcalo, ki omogoča boljšo vidljivost v nepreglednem križišču, ovinku; vzvratno zrcalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; fiz. krogelno ali sferno zrcalo v obliki dela krogelne površine; parabolično, ravno zrcalo; lov. zrcalo modrikasto svetleče se perje v peruti race; navt. (krmno) zrcalo prisekana oblika krme; tisk. zrcalo velikost in lega potiskane površine na strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zunánji znáki -ih -ov m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Zveze tipa »več njih«

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica] STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
žèlen -lna -o
1. željen: Ali nej sam želna znati BJ 1886, 31; Ár eſcse ſztvorjenyá 'zelno csákanye csáka KŠ 1771, 465; vüha moja bodo szlisala 'zelna TA 1848, 77
2. zaželen: Dávno 'selni lübléni Jezus KMK 1780, 109; Oh ſzlatki, i 'selni Jezus KM 1783, 36; Ino 'zelna ſzlatkoszt BKM 1789, 3b; Csi vzemem té 'zelen dár tvoj KAJ 1848, 124; Od vogerszkoga sztrána je 'zelêno váma poszebnoszt AI 1875, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žọ̑lč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žọ̑lt -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti] ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
Število zadetkov: 291