ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E ← agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑) zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑) avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1 + (↑)špórt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑) zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E ← agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ) 1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino 2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ) kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E ↑bío… + (↑)prideloválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bolšjákSSKJ -a [bou̯šjak] m (á) pog. trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; bolšji trgSSKJ: Koprski bolšjak, ki je na delu mestne tržnice, ob parkirišču taksistov, je zelo priljubljen, vendar prodajalci zatrjujejo, da jih zadnje čase preganjajo občinski inšpektorji in redarji E univerbizirano iz bólšji tŕg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E ← agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr. nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bulmastíf -a m, živ. (ȋ) velik, mišičast pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: Bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti E ← agl. bullmastiff iz bull 'bik' + ↑mastíf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
casual1 -- cit. [kêžuəl] prid. (ȇ) 1. obl. sproščen, neformalen, zlasti v povezavi z oblekami in obutvijo: casual kolekcija; casual obleka; Podjetje v prihodnjem letu stavi na oblačila, ki jih označujejo kot novo romantiko v casual stilu 2. sproščen, neformalen, ravnodušen, zlasti v komunikaciji: Američani so s svojo brezbrižnostjo, sproščenostjo, casual in pregovorno pozitivno držo zdaj prekosili sami sebe E ← agl. casual ← stfrc. casuel ← poznolat. cāsuālis 'naključen' iz cāsus 'padec, dogodek, naključje'casual2 prisl. (ȇ)
Večina je bila oblečena zelo športno in casual
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ciklamát -a m (ȃ) kem. zelo sladka umetna snov: Ciklamat je potencialno kancerogen in povzroča migrene, poškodbe zarodkov in testisov pri poskusnih živalih E ← agl. cyclamate, generično ime za natrium cyclohexylsulfamate 'natrijeva sol ciklamne kisline'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ) strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša 2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čiváva -e ž (ȃ) zelo majhen pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: kratkodlaka čivava; mladič čivave; Čivava je pameten, pogumen in učljiv kuža E ← agl. Chihuahua po imenu mehiške zvezne države Chihuahua
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
človekolík -a -o prid. (ȋ) ki je podoben človeku: človekolika lutka; Zelo so mi všeč človekoliki liki in maske, ki dajo zgodbi priokus legendarnega in mitološkega E (↑)člôvek + (↑)lík1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dejávnica -e ž (ȃ) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi 2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diabétičarka -e [dijabetičarka] ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima sladkorno bolezen: Pri 48-letni diabetičarki je bilo tveganje za srčni infarkt zelo visoko E (↑)diabétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
díoksín -a m (ȋ-ȋ) 1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD) 2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht. ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diverzificíran -a -o prid. (ȋ) ki je raznovrsten: Zelo diverzificirana podjetja so varnejša in za kratkoročnejše vlagatelje je to pomembno E ↑diverzificírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dokapitalizácija -e ž (á) ekon. vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvóklík -a m (ọ̑-ȋ) zaporedni pritisk na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Poleg običajnega besedila vsebuje elektronsko pismo prilogo, ki se aktivira z dvoklikom E iz dvá klíka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvóklíkati -am nedov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) zaporedoma pritiskati na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Da zapremo več map ali aplikacij v orodni vrstici z eno potezo, moramo držati tipko ctrl, medtem ko dvoklikamo vsako izmed map ali aplikacij E ↑dvóklík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvóklíkniti -em dov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) zaporedoma pritisniti na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Ko želite namestiti servisni paket, dvokliknite datoteko E ↑dvóklík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
estónščina -e ž (ọ̑) estonski jezik: V pogovoru nam svetlolasa vilinska pesnica pove, da prevaja slovenske pesnike v estonščino in med njimi ji je zelo blizu Edvard Kocbek E ↑estónski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑) šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E ↑é- + (↑)šóla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
évronavdúšenec -nca m, člov. (ẹ̑-ȗ) kdor je zelo navdušen nad evropskim povezovanjem (v okviru Evropske unije): Prepričan je, da preložitev pogajanj ni udarec za evronavdušence niti ni veter v jadra evroskeptikov E ↑évro… + (↑)navdúšenec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ) kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fighter -ja cit. [fájter] in fájter -ja m, člov. (á) kdor si zelo prizadeva za kaj; borecSSKJ: V njem tli tudi nekaj tistega, kar odlikuje fighterje, borce | V finale so se nedvomno prebili največji fajterji E ← agl. fighter iz fight 'boriti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fílmičen -čna -o prid. (í) ki je zaradi svojih značilnosti, zlasti dramatičnosti, zelo primeren za filmsko predstavitev: Filmična pokrajina naselja ob reki, umirjena igra in čutna režija izkažejo tesnobnost življenja, zaznamovanega z bolečino iz preteklosti E (↑)fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
flôp -a m (ȏ) 1. film. žarg. film, ki je bil v javnosti in pri kritiki zelo slabo sprejet: Film je bil kljub ambicijam in pričakovanjem popoln flop 2. pog. velik neuspeh, polom: Zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, so po mojem mnenju flop desetletja E ← agl. flop 'polom' < 'padec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fólk1 -a m (ọ̑) glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk glasba: V klubih so igrali džez, folk, kar je bilo pač popularno E ← agl. folk (music) 'ljudska (glasba)' iz folk 'ljudstvo'fólk2 -- v prid. rabi
folk festival; folk pevka; Letošnji festival so odprle flamske folk skupine
fólk glásba -- -e ž (ọ̑, ȃ)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk1 mehiška folk glasba; festival folk glasbe; Našemu ušesu je prav tako zelo blizu folk glasba, ki temelji na anglosaksonskem srednjeveškem ljudskem glasbenem izročilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fótosenzibílni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki reagira na svetlobo: Osnova vsakega fotoaparata je fotosenzibilni čip ali tipalo, ki svetlobo, ko pade nanj, pretvori v digitalni zapis 2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilni otroci in odrasli so zelo majhna skupina ljudi E (↑)foto… + (↑)senzibílenfótosenzibílna epilepsíja -e -e ž (ọ̑-ȋ, ȋ)
epilepsija, ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilna epilepsija ni bolezen, ki bi napredovala, vsekakor pa jo je treba zdraviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fótotapéta -e ž (ọ̑-ẹ̑) tapeta s fotografiranim motivom, navadno v velikosti stene: Zelo dober odziv je vzbudila fototapeta zimskega brezovega gozda E (↑)foto… + (↑)tapéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fúl prisl. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža veliko mero dejanja ali stanja; zeloSSKJ: postati ful samozavesten; Prijatelji ti lahko ful pomagamo s koristnimi informacijami E ← hrv. ful, prvotneje 'polno' (kot hrv. pȕno 'polno' in 'zelo'), ← agl. full 'poln, polno, popolnoma'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gay friendly -- -- cit. [gêj frêndli] v prid. rabi (ȇ, ȇ) ki ima, kaže do homoseksualcev naklonjen odnos: gay friendly kafič; Amsterdam je zelo gay friendly E ← agl. gay friendly iz ↑gêj in friendly 'prijateljski, prijazen' iz ↑frênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
globalístSSKJ -a m (ȋ) 1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj 2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gólgêter -ja m, člov. (ọ̑-é) igralec nogometa, ki da zelo veliko golov: rojeni golgeter; Reprezentančni golgeter, ki je v 149 nastopih dosegel neverjetnih 109 golov, se bo preizkusil tudi kot trener E ← agl. goal getter (pomeni predvsem 'kdor dosega zastavljene cilje') iz (↑)gól + tvor. od get v pomenu 'doseči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr. kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr. zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grozljívkaSSKJ -e ž (ȋ) ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: doživljati pravo grozljivko; Sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko E (↑)grozljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
heavy metal1 -- -a cit. [hêvi mêtal in metál] m (ȇ, ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; metal1, težki metal: igrati heavy metal; poslušati heavy metal; Čeprav med ljubitelji heavy metala prevladuje skoraj izključno črna barva, jih lahko označimo za zelo pisano druščino E ← agl. heavy metal iz heavy 'težek' in metal 'kovina'heavy metal2 -- -- v prid. rabi
heavymetalni, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavy metal festival; heavy metal klub; heavy metal skupina; Kot najstnik je igral bobne v heavy metal bendu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hêrpesni -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na herpes; herpetični: Tiste, pri katerih zdravniki ugotovijo herpesno okužbo, opozorijo, da se zelo hitro prenaša na partnerja E (↑)hêrpes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. zelo, pretirano aktiven: Iz ZDA prihaja generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev, ki predstavlja zelo izvirno izbrano modo 2. ki kaže nenormalno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok; hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje; Ščitnica je hiperaktivna pri približno dveh odstotkih žensk in 0,2 odstotka moških E (↑)hiper… + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
híperproduktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ) zelo, čezmerno produktiven: Napoveduje se ponovni nastop enega najvidnejših predstavnikov svetovne neodvisne elektronike, hiperproduktivnega producenta, avtorja, pisca in teoretika E (↑)hiper… + (↑)produktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat. virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hóbit -a m, živ. (ọ̑) majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
holográm -a m (ȃ) tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; Ponaredki so zelo kakovostni in imajo zelo dobro ponarejen srebrn hologram, ki odseva podobno kot hologram originalnega bankovca E ← agl. hologram iz gr. hólos 'cel' + grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
individuálec -lca m, člov. (ȃ) 1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec 2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir 3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva 4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
informatizíranost -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj informatizirano: informatiziranost javne uprave; Stopnja informatiziranosti zdravstva je še vedno zelo nizka E ↑informatizírani
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ) 1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih 2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti 3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ) ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'in vitro2 prisl. (ȋ)
Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ironman1 -a cit. [ájronmen] m (ȃ) šport. zelo težek, zahteven triatlon: V havajskem mestecu Kona že čakajo na sobotno najtežjo vsakoletno preizkušnjo triatloncev, znameniti ironman E ← agl. ironman iz iron 'železen' + man 'moški, človek'ironman2 -- v prid. rabi
Capetown danes gosti triatlonce z vsega sveta, ki se bodo pomerili v dolgem ironman triatlonu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jánčarjevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri slovenskem pisatelju Dragu Jančarju: Čeprav so zgodbe zelo raznorodne, je v njih navzoča neka skupna točka, tipično jančarjevska linija, ki ločuje med individualnim in kolektivnim E po pisatelju Dragu Jančarju (1948–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jédSSKJ -í ž (ẹ̑ ȋ) jéd na žlíco -í -- -- ž (ẹ̑, í; ȋ)
tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico: Zelo rada ima jedi na žlico: enolončnice, juhe, obare
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jet set -- -a cit. [džêt sêt] m (ȇ, ȇ) skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo razkošno: Bogati mladenič je bil v svoji prejšnji izvedbi znan kot fant, ki zbira dragocene ure, vozi hitre avtomobile, stanuje v najdražjih hotelih in obožuje življenje v mednarodnem jet setu E ← agl. jet set iz jet 'reaktivec' in set v pomenu 'skupina ljudi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jumbo -- cit. [džámbo] in džámbo -- v prid. rabi (ȃ) zelo velik: Večji del množice se razprostira ob ciljni areni, kjer je moč tekmo videti na jumbo ekranu | Kar iznenada se je med slovenskimi kulturnimi ustanovami zanetilo tekmovanje, katera bo s svojimi lepaki zasedla džambo panoje E ← agl. jumbo po imenu slona Jumbo iz londonskega živalskega vrta s konca 19. stoletjajumbo plakát -- -a in džámbo plakát -- -a m (ȃ, ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, veleplakat: Vse bolj priljubljeni oglaševalski prostori so jumbo plakati | Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kántávtorstvo -a s (ȃ-ā) dejavnost kantavtorjev: slovensko kantavtorstvo; festival kantavtorstva; Današnji časi so res kantavtorstvu nenaklonjeni, vendar ustvarjajo zaradi svojega potrošniškega enoumja zelo hvaležno okolje za takšno produkcijo E (↑)kántávtor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kártični -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic 2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
katána -e ž (ȃ) zelo oster rahlo ukrivljen, izvorno japonski (samurajski) meč: zabosti s katano; Slavni izdelovalec japonskih katan (rahlo ukrivljenih rezil z rezalno površino na zunanji strani loka) Masamune je živel na prehodu iz 13. v 14. stoletje; izdeloval je izjemne meče, katerih kakovost in eleganca sta še danes nepresežena E ← agl. katana, nem. Katana ← jap. katana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klánovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice 2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klepetánjeSSKJ -a s (ȃ) sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chat, chatanje, klepet: Kanali za klepetanje, ki so med mladimi in tudi nasploh zelo priljubljeni, so lahko dopolnitev medosebnim odnosom ali njihovo olajšanje E ↑klepetáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kloníranje -a s (ȋ) ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E ↑klonírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klorámfenikól -a m (ȃ-ọ̑) zelo učinkovit antibiotik širokega spektra, a z možnostjo resnih neželenih učinkov: prepovedani kloramfenikol; vsebnost kloramfenikola v mleku; Kakor je ugotovilo sodišče, je kloramfenikol prišel v mleko zaradi neustreznega zdravljenja krav E ← agl. chloramphenicol iz (↑)klór… + (↑)am(íd) + (↑)fe(nól) + (↑)ni(tro)… + (↑)(gli)kól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kompjuterizácija -e ž (á) prenos človeškega dela na računalnike: Pravkar izvajajo novo kompjuterizacijo kontejnerjev na ploščadi, nameščajo pa tudi nove žerjave, ki naj bi v prihodnje zelo povečali delovno storilnost E ← agl. computerization iz (↑)kompjúter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lamaístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z lamaisti ali lamaizmom: lamaistični samostan; lamaistični verski voditelj; Za nas bi utegnilo biti zelo pomembno, da je bil med nami dalajlama, čigar sliko njegovi verniki skrivaj hranijo v svojih bornih hišah in za čigar zdravje v zaporih molijo lamaistični duhovniki E ↑lamaíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lêgice -gic ž mn. (ȇ) hlačne nogavice brez stopala: nositi legice; Še vedno so zelo modne legice, tako enobarvne tanjše ali debelejše kot seveda vzorčaste E prenarejeno iz agl. leggings iz leg 'noga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lobírati -am nedov. (ȋ) načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: uspešno lobirati; V vladi so štiri zelo različne stranke: ena lobira za interese upokojencev, druga kmetov, tretja je zelo blizu nekaterim sindikatom, četrta pa je sploh vseobsegajoča E ← nem. lobbieren iz (↑)lóbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lunátičen -čna -o prid. (á) ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lycra -e cit. [lájkra] in lájkra -e ž (ȃ) zelo prožno, elastično sintetično vlakno iz poliuretana, ki omogoča tesno prileganje in daje izdelkom rahlo svetleč videz: Dragoceni naravni materiali, kot so volna, alpaka, kašmir in svila, včasih vsebujejo tudi dodatek najlona ali lycre za boljšo obstojnost in udobje | V prejo se lahko vgradi tudi elastična nitka lajkre, ki bombažni majici daje prožnost E po imenu izdelka Lycra® (od 1958) ameriškega proizvajalca Invista
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
máčjiSSKJ -a -e prid. (ȃ) máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ) 1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturnost (1): filozofija medkulturnosti; Kurikul je zasnovan zelo odprto in prožno, tako da seznanjanje s tujim jezikom in prvinami drugih kultur ter ozaveščanje medkulturnosti ni v nasprotju z njegovimi izhodišči in načeli 2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; interkulturnost (2): Medkulturnost je način bivanja, ki prebivalce Evrope že od nekdaj najgloblje prežema E ↑mèdkultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
méga -- v prid. rabi (ẹ̑) pog. 1. zelo velik, pomemben: mega center; mega dogodek; mega prireditev; Založbo so zelo dobro preverili, preden so jim izročili slovenske pravice za izdajo mega uspešnice 2. odličen, zaželen: Dogodek so oglaševali s sloganom: Strpnost je mega – glej tudi méga... E ← gr. méga- iz mégas 'velik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
méga…SSKJ prvi del zloženk (ẹ̑) ki se nanaša na kaj zelo velikega, pomembnega: megacenter; megazvezda; megazabavišče – glej tudi méga E ↑méga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mikrosporíja -e ž (ȋ) med. zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mačja bolezen: Ker otroci radi božajo mačke, jih pestujejo in se z njimi igrajo, tudi najpogosteje dobijo mikrosporijo E ← nlat. microsporia iz (↑)mikro… + tvor. od (↑)spóra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
míkrovlákno -a s (ȋ-á) zelo tanko, upogljivo in elastično umetno vlakno: poliamidna mikrovlakna; Vsaka zelo obstojna mikrovlakna so žal obstojna tudi v naši pljučih, kjer učinkujejo podobno kot azbest E (↑)mikro… + (↑)vlákno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mínica -e ž (ȋ) pog. zelo kratko krilo: Moški radi pogledajo za dekleti v minicah E (↑)míni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model 2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
múltikulturálnost -i ž (ȗ-ȃ) 1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturnost (1), večkulturnost (1): Kultnega svetovnega avtorja je odkril najprej kot avtorja scenarija za film Moja čudovita pralnica iz leta 1985, ki je prinesel v sodobno umetnost multikulturalnost pop kulture 2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturnost (2), večkulturnost (2): problemi multikulturalnosti in ksenofobije; Srednjeevropsko multikulturalnost zelo občuti, saj se je rodila na Moravskem nemško govorečim staršem, po drugi svetovni vojni je kot begunka s konvojem Rdečega križa pribežala v Švico E po zgledu agl. multiculturality iz ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nàjdestinácija -e in náj destinácija -- -e ž (ȁ-á; ȃ, á) zelo cenjen ciljni kraj za različne dejavnosti: turistična najdestinacija; Portugalsko glavno mesto so postavili na vrh desetih najdestinacij E ↑nàj… + ↑destinácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
napízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. zelo grobo, glasno ozmerjati, ošteti: Ne moreš kar napizditi človeka, če ni nič kriv E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi 2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela 2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke 3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni 4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr. pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža zelo veliko ponovitev: Medtem ko je srkal sok in si pred očmi neštetič vrtel usodne prizore tekme, ni mogel prikriti razočaranja E (↑)neštét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre E iz ne vém kólikokrat
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
névrodermítis -a m (ẹ̑-ȋ) med. kronična alergijska kožna bolezen z zelo močnim srbenjem: zdravljenje nevrodermitisa; Že od otroštva imam nevrodermitis, predvsem na obrazu, komolcih in kolenih E ← nlat. neurodermitis iz (↑)nevro… + tvor. od gr. dérma 'koža'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nèzatežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) pog. 1. ki ni siten, nadležen: nezatežen človek; nezatežen žur sproščen; Biti moraš takšen fant, kot si ga dekleta želijo: samozavesten, sproščen, nezatežen 2. nezahteven, nezapleten: nezateženo, bralcu prijazno pisanje; Igra je zelo zanimiva in na nezatežen način poučna E (↑)nè… + ↑zatežèn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odbítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odklopljen, odštekan: Tudi zasebno je zelo simpatičen in ima odbit smisel za humor E (↑)odbíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odklópljenSSKJ -a -o prid. (ọ̑) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odštekan: odklopljen svet; Rad oblečem kaj nenavadnega, odklopljenega E ↑odklopíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odštékan -a -o prid. (ẹ̑) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odklopljen: odštekan naslov knjige; odštekana komedija; Končal sem šolo svobodnih umetnosti, odraščal sem med liberalnimi, že kar odštekanimi ljudmi E iz odštékati se 'odklopiti se' iz ↑štékati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odzračeválnik -a m (ȃ) naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
órto1 -- v prid. rabi (ọ̑) pog. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: Na pogled je orto svobodnjak E (↑)orto…órto2 prisl. (ọ̑)
Bilo je orto smešno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ozemljènSSKJ -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti; stvarenSSKJ, prizemljen: Deluje kot zelo ozemljen praktik in je zato prav zanimivo brati njegove izkušnje E (↑)ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
parlamentárka -e ž, člov. (ȃ) članica parlamenta: evropska parlamentarka; V poslanski skupini bi bila seveda prisotnost kake izkušene parlamentarke zelo dobrodošla E (↑)parlamentárec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pelát -a m (ȃ) nav. mn. 1. olupljeni mesnati podolgovati paradižniki, vloženi v lastnem soku: vloženi pelati; konzerva pelatov; Dodamo pelate, vodo ali belo vino in začinimo z origanom, baziliko ter sredozemskimi začimbami 2. paradižnik z mesnatimi podolgovatimi plodovi z zelo malo semeni: gojiti pelate; seme pelatov E ← it. pelato, dobesedno 'olupljen', iz pelare 'lupiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í) 1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen 2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos 3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
písatiSSKJ pisátiSSKJ píšem nedov. (í; á í) písati péš pisáti píšem -- nedov. (í, ẹ̑; á í) pog.
pisati na roko: Zelo rada pišem na roke, a odkar mi pod prste prihajajo večinoma samo še tipkovnice in miške, pišem peš zelo zelo malo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á) piščánčja grípa -e -e ž (á, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, ptičja gripa: zboleti za piščančjo gripo; virus piščančje gripe; Podobno kot sars tudi piščančja gripa pri človeku povzroča hudo okužbo dihal in se mnogokrat konča smrtno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg. jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pôpkórn -a in popcorn -a cit. [pôpkórən] m (ȏ-ọ́) pog. 1. razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; kokica, pokovka (2): jesti popkorn; prodaja popkorna; Američani se spoznajo na popkorn – po domače kokice –, brez katerih menda ni mogoč polnovreden ogled filma 2. umetniško nezahteven film: gledati popkorn; dobičkonosni popkorn; Hollywood, ki slovi po brezvestnem popkornu, zelo rad slavi inspirativne filme – filme z vestjo E ← agl. popcorn iz pop 'pok' + corn 'koruza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
populízemSSKJ -zma m (ī) politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: očitati populizem; ceneni populizem; medijski populizem; politični populizem; Diskriminacija je zelo izrazita na področju desničarskega populizma, ki se ponaša z demokratičnostjo sumljive kakovosti in se spogleduje s ksenofobijo in rasno nestrpnostjo E ← agl. populism iz lat. populus 'ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pòpzvézda -e in pòp zvézda -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ́) zelo slaven glasbenik ali glasbenica na področju pop glasbe: postati popzvezda; V Veliki Britaniji je že skoraj normalno, da imajo nekateri klasični glasbeniki status popzvezd E ↑pòp... + (↑)zvézda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pòpzvézdnica -e in pòp zvézdnica -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ̑) zelo slavna glasbenica na področju pop glasbe: V novi komični drami, v kateri se meša svet brezmilostnih fotografov, instantnih igralcev iz žajfnic in popzvezdnic, izstopajo zbadljivi, humorni dialogi in odlična izbira igralske zasedbe E ↑pòpzvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pòpzvézdnik -a in pòp zvézdnik -- -a m, člov. (ȍ-ẹ̑) zelo slaven glasbenik na področju pop glasbe: Na odru so si mikrofone podajali mnogi svetovno znani popzvezdniki E ↑pòp... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potoválnik -a m (ȃ) vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: udoben potovalnik; Angleški triumph se je zelo dobro znašel v razredu športnih potovalnikov, saj je že predhodnik dosegal odlične rezultate na testih in v prodajnih salonih E (↑)potováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
povzpétništvo -a s (ẹ̑) hitro, brezobzirno napredovanje: novodobno povzpetništvo; politično povzpetništvo; opojnost povzpetništva; Žal je današnja humana podoba človeka, ko prevladujejo materializem, povzpetništvo in potrošništvo, zelo klavrna E (↑)povzpétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
práktičarka -e ž, člov. (á) pog. ženska, ki se neposredno ukvarja s praktičnim delom: Poudarila je, da je zelo izkušena praktičarka, hkrati pa je sposobna tudi teoretskega razmisleka o lastnem delu, mediju in žanru, v katerem je ustvarjala E (↑)práktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
predálčkanje -a s (ȃ) ekspr. uvrščanje v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili E ↑predálčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preslédnica -e ž (ẹ̑) tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: pritisniti preslednico; Med tipkanjem se zelo rado zgodi, da nam vskoči kakšna nezaželena črka, težave pa so tudi s preslednico, ki se velikokrat vtipka dvojno ali trojno, če je s palcem ne zadenemo dovolj natančno E (↑)presléden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prideláva -e ž (ȃ) pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvarenSSKJ, ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost E ↑prizemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prótiamerikanízem -zma m (ọ̑-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; antiamerikanizem: glasniki novega protiamerikanizma; Ta epizoda je zelo okrepila protiamerikanizem v Evropi E (↑)proti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ptíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) ptíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, piščančja gripa: okužiti se s ptičjo gripo; zboleti za ptičjo gripo; pandemija ptičje gripe; virus ptičje gripe; Zaradi izbruha ptičje gripe na piščančjih farmah je umrlo več ljudi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rádiokirurgíja -e [radijokirurgija] ž (ā-ȋ) med. neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev z več smeri hkrati: Na terapijo z radiokirurgijo pošlje nevrokirurg ali onkolog bolnika s tisto bolezensko sliko, ki je za poseg primerna E ← nem. Radiochirurgie, frc. radiochirurgie iz (↑)radio…2 + (↑)kirurgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti raster: Dobra lastnost je ta, da je tisk zelo hiter, če imamo razmeroma hiter računalnik, saj se dokumenti rasterizirajo v računalniku hitreje kakor v krmilniku tiskalnika E (↑)ráster
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ratán -a m (ȃ) tropska vzpenjalka z visokim polnim steblom in zelo lahkim, trdim, prožnim lesom: V hotelski sobi vas bo pričakalo pohištvo iz ratana, nežne barve in zastrte luči E ← agl. rat(t)an ← malaj. rotan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ratingSSKJ -a cit. [rêjting-] in rêjting -a m (ȇ) 1. uvrstitev na ocenjevalno lestvico: O njegovih izjemnih kvalitetah nedvomno priča tudi rating, ki ga uvršča na 22. mesto 2. ugled, priznana (visoka) raven: Najprej bo načet doslej zelo soliden rating države, v naslednjem koraku pa se bodo posojila Sloveniji podražila | Politični rejting stranke je slab E ← agl. rating iz rate 'oceniti, določiti vrednost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razdružítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z razdružitvijo: razdružitvena pogodba; Postopek bi lahko predstavljal tudi začetek razdružitvene bilance, ki bo najbrž zelo trd oreh in skoraj zagotovo ne bo potekala tako gladko kot delitev nekdaj skupnih simbolov E (↑)razdružítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
reflektívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno 2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rehidrácija -e ž (á) med. vnašanje vode in soli v organizem, ki je izsušen: Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo E po zgledu agl. rehydration iz (↑)re… + (↑)(de)hidrácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
resolúcijaSSKJ -e ž (ú) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rókerski -a -o in rockerski -a -o cit. [rókerski] prid. (ọ̄) ki se nanaša na rokerje ali rokovsko glasbo: rokerska skupina; Zdi se mi, da nas spoštujejo tako v rokerskih kot tudi džezovskih krogih, saj je naša glasba zelo muzikalična E (↑)rócker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ropotajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) ropotajóči dúh -ega -á m, živ. (ọ́, ȗ ȃ)
paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi; poltergeist: Ropotajoči duhovi se menda najpogosteje prikazujejo čustveno zelo labilnim ljudem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med. močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E ← nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rótvajler -ja m, živ. (ọ̑) velik, močen pes črne barve z rdečerjavimi ožigi in zelo kratko dlako: Rotvajler je zelo aktiven pes in potrebuje veliko pozornosti E ← nem. Rottweiler po mestu Rottweil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rúšenec -nca m, člov. (ú) lastnik stavbe, ki je zaradi načrtovanja novih objektov, zlasti avtocest, z uradno odločbo predvidena za rušenje: Zagata je v tem, da je po obstoječi zakonodaji potrebno biti pri rušenjih zelo natančen, treba je razstaviti vsako stvar, rušencu ne smeš povzročiti nobene škode E (↑)rúšiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sámoozdravítev -tve ž (ȃ-ȋ) 1. ozdravitev sama od sebe: V medicini vedno znova srečujemo opise samoozdravitev, ne glede na težavnost ali stopnjo bolezni 2. ozdravitev samega sebe, navadno s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: zdravilo za samoozdravitev; V podjetju poleg razvijanja in prodaje generičnih zdravil ostaja zelo pomembna dejavnost proizvodnja in prodaja zdravilnih čajev in drugih proizvodov za samoozdravitev E (↑)samo... + (↑)ozdravítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili 4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
slalomírati -am nedov. (ȋ) 1. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: Ko sta odstopili Avstrijki, sem slalomirala precej bolj pazljivo 2. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: Med kolonami avtomobilov zelo neugodno slalomirajo skuterji 3. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: Slalomiram med zahtevami učnega načrta, seznami tem iz maturitetnega kataloga in željami dijakov E (↑)slálom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sledljívost -i ž (í) dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sorbitól -a m (ọ̑) kem. derivat glukoze, navadno rabljen kot umetno sladilo: Sorbitol je zelo pogosta sestavina izdelkov, ki nam obetajo lepe zobe, predvsem zato, ker je zamenjava za sladkor E ← nlat. sorbitolum iz (↑)sorbít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sotírati -am dov. in nedov. (ȋ) na hitro prepražiti na zelo vroči maščobi s stresanjem ponve, brez mešanja: Na močnem ognju sotiramo kozice in fileje osliča E ← frc. sauter iz faire sauter 'povzročiti, da skače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sponzoríranec -nca m, člov. (ȋ) kdor je sponzoriran: Pomen dobro pripravljenih prošenj se precej poudarja in sponzoriranci se zelo dobro zavedajo, da je od tega odvisen njihov uspeh pri pridobivanju sponzorjev E ↑sponzorírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sprejémec -mca m, živ. (ẹ̑) pog. sprejemni izpit: Zelo strah me je bilo, da ne bom naredila sprejemca, ko pa sem ga, se mi je odprl svet E univerbizirano iz sprejémni izpít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spustáš -a m, člov. (á) 1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih 2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti E ↑stóinèn + (↑)krat
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strésno prisl. (ẹ̑) izraža stanje odziva organizma na škodljive (zunanje) vplive: Zelo stresno je, če se na dopust in pozneje na začetek dela ne pripravimo v miru E (↑)strésen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stretching -a cit. [strêčing-] in strêčing -a m (ȇ) raztegovanje, sproščanje mišic in veznega tkiva s posebnimi vajami: Zelo blagodejen je stretching, ki naj ga bolnik izvaja pod fizioterapevtovim vodstvom | Po treningu je treba sprostiti mišice s strečingom E ← agl. stretching iz ↑stretch
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
striptizêr -ja m, člov. (ȇ) moški, ki izvaja striptiz; slačifant, striper: Zelo dobičkonosna so praznovanja osmega marca, ko diskoteke organizirajo tematske žurke in na veliko vabijo striptizerje E ← frc. stripteaseur iz (↑)stríptiz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
súbkultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ) ki je v zvezi s subkulturo: Najstniki so s svojimi obrambnimi mehanizmi pred svetom odraslih na varnem v svojih malih in v družbo ne zelo integriranih socialnih in subkulturnih nišah E (↑)súbkultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
súhicaSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr. zelo suha ženska: V zadnjem letu se je nekoliko zredila, a je še vedno prava suhica E (↑)súhec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
súperhíter -tra -o prid. (ȗ-í ȗ-ī ȗ-í) zelo hiter: superhitri vlak potniški vlak z zelo pospešeno hitrostjo; V projektu je s superhitrimi podatkovnimi zvezami povezanih med seboj ducat ameriških univerz E (↑)super... + (↑)híter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
súpervèleslálom -a m (ȗ-ȅ-ȃ) hitra smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec vijuga po strmini med zelo redko postavljenimi vratci: moški superveleslalom; zadnji superveleslalom sezone; Nekdanja specialistka za veleslalom in superveleslalom je zdaj odlična slalomistka E (↑)super... + (↑)vèleslálom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
surfSSKJ -- cit. [sə̀rf] v prid. rabi (ə̏) ki se nanaša na zvrst popularne rock glasbe, nastale v 60. letih 20. stoletja, za katero je značilen poudarjen zvok električnih kitar in izrazita melodičnost: surf glasba; Na surf festival smo uvrstili tudi rockabilly skupino in s tem še bolj povezali dva zelo sorodna žanra šestdesetih let E ← agl. surf iz ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škrbínaSSKJ -e ž (í) v Wikipediji prazen ali zelo kratek geselski članek, ki čaka na izdelavo, dopolnitev: Članek o modi, oblačilih in obutvi je škrbina E (↑)škŕba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šôvbíznis -a in show business -- -a cit. [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog. dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, zabavna industrija, zabavništvo: svet šovbiznisa; zvezde šovbiznisa; Šovbiznis je realnost rekonstruiral v zelo klišejsko realnost, tako da mase ljudi, prilepljene pred TV-sprejemnike, verjamejo v kliše, ne v resnično življenje E ← agl. show business iz ↑šôv in (↑)biznis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tajkún -a m, člov. (ȗ) zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: medijski tajkun; tranzicijski tajkun; Menedžerji ali tajkuni so z malverzacijami, izmišljenimi dokapitalizacijami in pritiski prišli do večinskih deležev podjetij E ← agl. tycoon ← jap. taikun 'mogočnež, vladar' ← kit. taijun iz tai 'velik' + jun 'vladar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑) nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: Verjetno vam vaš ponudnik dostopa do interneta ponuja tudi možnost uporabe programa telnet, s katerim se iz daljne tujine preselite na domači strežnik in z njim delate E ← agl. Telnet, skrajšano iz Tel(ecommunication) net(work) 'telekomunikacijsko omrežje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
terminátor1 -ja m (ȃ) 1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev 2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminatorterminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr. ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije E k tísoč odstótkovtísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑)
Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tráp1 -a m (ȃ) strelska disciplina, pri kateri se strelja glinaste tarče, ki jih izstreljujejo s posebno pripravo: dvojni trap; Strelci v trapu so letos zgodaj začeli sezono, saj je koledar tekmovanj zelo natrpan E ← agl. traptráp2 -- v prid. rabi
trap disciplina in disciplina trap; Prodam trap puško
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
últraláhki -a -o prid. (ȗ-á) ki je narejen tako, da ima zelo majhno težo: ultralahki prenosni računalnik; ultralahko letalo; ultralahko plovilo; Plezalci zdaj nosijo ultralahka oblačila in obuvala, odporna proti mrazu in vlagi, in si pomagajo s posebno opremo E (↑)ultra… + (↑)láhek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
últramáraton -a m (ȗ-ȃ) športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; supermaraton: svetovni prvak v ultramaratonu; Za ultramaraton sta značilni dve vrsti preizkušenj – tekmovalci se spopadajo z določeno razdaljo, ki jo je treba preteči, ali s časom, ki ga je treba doseči
// s prilastkom športno tekmovanje na zelo dolgih progah: Za cilj sem si zadal, da se udeležim največjega in najdaljšega kolesarskega ultramaratona za rekreativce, dolgega 1230 kilometrov E (↑)ultra… + (↑)máraton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
umétniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) umétno življênje -ega -a s (ẹ́, é)
1. življenje, ustvarjeno s pomočjo tehnoloških metod: Ustvarjanje umetnega življenja je zelo različno od reproduciranja tega, kar že obstaja v naravi
2. življenje, ki se oddaljuje od pristnega, naravnega načina življenja in je navadno značilno za urbana okolja: Pred nekaj leti sem opazil, da živim povsem umetno življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
up to date -- -- -- cit. [áp tu dêjt] v prid. rabi (ȃ, ȇ) ki je seznanjen z najnovejšimi dogajanji in smernicami na določenem področju: Zanj je značilno, da je zelo up to date s tehnologijo E ← agl. up to date 'najnovejši, nedaven' iz up 'navzgor, bliže', to 'k' in date 'datum, rok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uspávatiSSKJ -am dov. (ā) povzročiti smrt pri živali na neboleč način, navadno zaradi bolezni: Ko je domača žival že zelo stara ali bolna in se njen konec nezadržno bliža, jo uspava veterinar E (↑)spáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
varovániSSKJ -a -o in várovaniSSKJ -a -o prid. (á) varováno stanovánje -ega -a in várovano -ega s (á, ȃ)
stanovanje, ki ima oskrbnika za 24-urno pomoč stanovalcu; oskrbovano stanovanje: nadstandardna varovana stanovanja; gradnja varovanih stanovanj; Naselja varovanih stanovanj nudijo stanovalcem zelo potrebno družabnost, predvsem pa občutek varnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vdihoválnik -a m (ȃ) priprava za vdihovanje, inhaliranje zdravil v obliki prahu: zdravilo v obliki vdihovalnika; Zelo pomembno je, da bolniki dobro obvladajo tehniko uporabe vdihovalnikov s potisnim plinom, kajti v nasprotnem primeru zdravila v njih ne bodo pomagala E (↑)vdihováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vèleplakát -a m (ȅ-ȃ) zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, jumbo plakat: obcestni veleplakat; Mestne oblasti so že začele opozarjati oglaševalce, naj odstranijo veleplakate in druge oglase v starem delu mesta, sicer jih bodo odstranila za to poklicana podjetja E (↑)vele...1 + (↑)plakát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeomontáža -e in vídeo montáža -- -e ž (ȋ-ȃ) načrtno povezovanje, urejanje videoposnetkov v enovito, skladno celoto: digitalna videomontaža; Prej ali slej se bom moral naučiti tudi videomontaže, saj urednik internetne izdaje vztraja pri krajših posnetkih, ker jih obiskovalci menda zelo radi gledajo E ↑vídeo... + (↑)montáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeopredstavítev -tve in vídeo predstavítev -- -tve ž (ȋ-ȋ) predstavitev s pomočjo videoposnetkov: posneti videopredstavitev; dvominutne videopredstavitve; Splet je z videopredstavitvijo določene tematike popolnoma nova možnost pridobivanja informacij: zanimiv, enostaven in zelo reprezentativen E ↑vídeo... + (↑)predstavítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeoumétnost -i in vídeo umétnost -- -i ž (ȋ-ẹ́) umetnost, katere izrazno sredstvo je video: Med bogato ponudbo razstav – dogajanje na tem področju je po vsem svetu zelo živahno – se kdaj pa kdaj zgodi, da naletimo tudi na razstavo videoumetnosti E ↑vídeo... + (↑)umétnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ) víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í) fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vinjétaSSKJ -e ž (ẹ̑) nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: avtocestna vinjeta; letna vinjeta; uvedba vinjet; Na vprašanje novinarjev, ali morda razmišljajo o vinjetah za krajši čas, je odvrnil, da se mu cene vinjet zdijo zelo ugodne E ← nem. Vignette, prvotno 'listek z ornamentom in podatki' < 'okras, ornament v knjigi' ← frc. vignette iz vigne 'vinska trta' ← lat. vīnea
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
VÍP -- m, člov. (ȋ) krat. kdor je zaradi svojega vpliva, pomembnosti, slave deležen posebnih ugodnosti: Prenova zajema poslovne prostore, sejno sobo, prostor za VIP, novo vhodno avlo in poslovne prostore športnih organizacij E ← agl. VIP, kratica za v(ery) i(mportant) p(erson) 'zelo pomembna oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
visôkozmogljívi -a -o prid. (ō-í) ki zmore zelo dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: visokozmogljivi avtomobili; visokozmogljivi motor; visokozmogljivi oddajnik; visokozmogljiva guma; Ponudba večprocesorskih visokozmogljivih strežnikov, ki so primerni tudi za znanstveno in tehnično računanje, je dokaj pestra E iz visôko zmogljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vodíloSSKJ -a s (í) rač. del računalnika, ki omogoča prenos signalov med posameznimi (notranjimi in zunanjimi) enotami: pomnilniško vodilo; Za nekoliko zmogljivejši, a cenovno še vedno zelo ugoden računalnik potrebujemo grafično kartico z vodilom PCI-E E (↑)vodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vodnárka -e ž, člov. (á) ženska, rojena v astrološkem znamenju vodnarja: tipična vodnarka; trmasta vodnarka; Vodnarko odlikuje odstopanje od povprečja in njen – vedno zelo osebni – slog E (↑)vodnár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) 1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje 2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zanimírati -am dov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: Učitelj se mora zelo potruditi, da zanimira učence E (↑)animírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zažigálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) pog. ki povzroča, vzbuja zelo naklonjen odziv: Predstava je bila res zažigalna, užival sem sleherni trenutek E (↑)zažígati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg. 1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko 2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic 3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zŕnatSSKJ -a -o prid. (ȓ) neizrazit, nejasen glede na kakovost fotografije, posnetka ali prikaza na zaslonu elektronske naprave: zrnata slika; Fotoaparat sicer zmore snemati tudi v višji ločljivosti, vendar je izdelek zelo zrnat in s premalo podrobnostmi E (↑)zŕno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žepárjenje -a s (á) kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparstvo: tehnike žeparjenja; biti vešč žeparjenja; Žeparjenje je že skoraj izumrlo, saj zahteva malodane rokohitrsko spretnost in zelo mirno roko E ↑žepáriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žívček -čka m (ȋ) ekspr. 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje; živecSSKJ: Sploh se ne pozna več, da je bil živček okvarjen
// nav. mn. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti; živecSSKJ: Stres kar šviga na vse strani in živčki so napeti kot struna 2. člov. zelo živ, živahen človek; živecSSKJ: Je pravi živček, niti sekundo ni pri miru E (↑)žívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žúrSSKJ -a m (ȗ) 1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo 2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču 3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žvečílka -e ž (ȋ) pog. oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumiSSKJ, žvečilni: žvečiti žvečilke; nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; Živilski obrat letno proizvede okoli 5000 ton bonbonov in žvečilk različnih oblik, barv in okusov E univerbizirano iz žvečílna gúma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
žvŕkljaSSKJ -e ž (ȓ) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: alergogena žvrklja; pelinolistna žvrklja; Žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah E (↑)žvŕkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.