ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́)
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm.
zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo
2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske
3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú)
ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč
2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E ← agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑)
zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med.
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑)
avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1 + (↑)špórt
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E ← agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E ↑bío… + (↑)prideloválec
bolšjákSSKJ -a [bou̯šjak] m (á) pog.
trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; bolšji trgSSKJ: Koprski bolšjak, ki je na delu mestne tržnice, ob parkirišču taksistov, je zelo priljubljen, vendar prodajalci zatrjujejo, da jih zadnje čase preganjajo občinski inšpektorji in redarji E univerbizirano iz bólšji tŕg
bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E ← agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
bulmastíf -a m, živ. (ȋ)
velik, mišičast pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: Bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti E ← agl. bullmastiff iz bull 'bik' + ↑mastíf
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
casual1 -- cit. [kêžuəl] prid. (ȇ) 1. obl. sproščen, neformalen, zlasti v povezavi z oblekami in obutvijo: casual kolekcija; casual obleka; Podjetje v prihodnjem letu stavi na oblačila, ki jih označujejo kot novo romantiko v casual stilu 2. sproščen, neformalen, ravnodušen, zlasti v komunikaciji: Američani so s svojo brezbrižnostjo, sproščenostjo, casual in pregovorno pozitivno držo zdaj prekosili sami sebe E ← agl. casual ← stfrc. casuel ← poznolat. cāsuālis 'naključen' iz cāsus 'padec, dogodek, naključje'casual2 prisl. (ȇ)
Večina je bila oblečena zelo športno in casual
ciklamát -a m (ȃ) kem.
zelo sladka umetna snov: Ciklamat je potencialno kancerogen in povzroča migrene, poškodbe zarodkov in testisov pri poskusnih živalih E ← agl. cyclamate, generično ime za natrium cyclohexylsulfamate 'natrijeva sol ciklamne kisline'
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ)
strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ)
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša
2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
čiváva -e ž (ȃ)
zelo majhen pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: kratkodlaka čivava; mladič čivave; Čivava je pameten, pogumen in učljiv kuža E ← agl. Chihuahua po imenu mehiške zvezne države Chihuahua
človekolík -a -o prid. (ȋ)
ki je podoben človeku: človekolika lutka; Zelo so mi všeč človekoliki liki in maske, ki dajo zgodbi priokus legendarnega in mitološkega E (↑)člôvek + (↑)lík1
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač.
program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-
dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
diabétičarka -e [dijabetičarka] ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima sladkorno bolezen: Pri 48-letni diabetičarki je bilo tveganje za srčni infarkt zelo visoko E (↑)diabétik
díoksín -a m (ȋ-ȋ)
1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD)
2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht.
ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
diverzificíran -a -o prid. (ȋ)
ki je raznovrsten: Zelo diverzificirana podjetja so varnejša in za kratkoročnejše vlagatelje je to pomembno E ↑diverzificírati
dokapitalizácija -e ž (á) ekon.
vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
dvóklík -a m (ọ̑-ȋ)
zaporedni pritisk na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Poleg običajnega besedila vsebuje elektronsko pismo prilogo, ki se aktivira z dvoklikom E iz dvá klíka
dvóklíkati -am nedov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ)
zaporedoma pritiskati na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Da zapremo več map ali aplikacij v orodni vrstici z eno potezo, moramo držati tipko ctrl, medtem ko dvoklikamo vsako izmed map ali aplikacij E ↑dvóklík
dvóklíkniti -em dov. (ọ̑-í ọ̑-ȋ)
zaporedoma pritisniti na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Ko želite namestiti servisni paket, dvokliknite datoteko E ↑dvóklík
estónščina -e ž (ọ̑)
estonski jezik: V pogovoru nam svetlolasa vilinska pesnica pove, da prevaja slovenske pesnike v estonščino in med njimi ji je zelo blizu Edvard Kocbek E ↑estónski
é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E ↑é- + (↑)šóla1
évronavdúšenec -nca m, člov. (ẹ̑-ȗ)
kdor je zelo navdušen nad evropskim povezovanjem (v okviru Evropske unije): Prepričan je, da preložitev pogajanj ni udarec za evronavdušence niti ni veter v jadra evroskeptikov E ↑évro… + (↑)navdúšenec
fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ)
kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen
fighter -ja cit. [fájter] in fájter -ja m, člov. (á)
kdor si zelo prizadeva za kaj; borecSSKJ: V njem tli tudi nekaj tistega, kar odlikuje fighterje, borce | V finale so se nedvomno prebili največji fajterji E ← agl. fighter iz fight 'boriti se'
fílmičen -čna -o prid. (í)
ki je zaradi svojih značilnosti, zlasti dramatičnosti, zelo primeren za filmsko predstavitev: Filmična pokrajina naselja ob reki, umirjena igra in čutna režija izkažejo tesnobnost življenja, zaznamovanega z bolečino iz preteklosti E (↑)fílm
flôp -a m (ȏ)
1. film. žarg. film, ki je bil v javnosti in pri kritiki zelo slabo sprejet: Film je bil kljub ambicijam in pričakovanjem popoln flop
2. pog. velik neuspeh, polom: Zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, so po mojem mnenju flop desetletja E ← agl. flop 'polom' < 'padec'
fólk1 -a m (ọ̑) glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk glasba: V klubih so igrali džez, folk, kar je bilo pač popularno E ← agl. folk (music) 'ljudska (glasba)' iz folk 'ljudstvo'fólk2 -- v prid. rabi
folk festival; folk pevka; Letošnji festival so odprle flamske folk skupine
fólk glásba -- -e ž (ọ̑, ȃ)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk1 mehiška folk glasba; festival folk glasbe; Našemu ušesu je prav tako zelo blizu folk glasba, ki temelji na anglosaksonskem srednjeveškem ljudskem glasbenem izročilu
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
fótosenzibílni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki reagira na svetlobo: Osnova vsakega fotoaparata je fotosenzibilni čip ali tipalo, ki svetlobo, ko pade nanj, pretvori v digitalni zapis 2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilni otroci in odrasli so zelo majhna skupina ljudi E (↑)foto… + (↑)senzibílenfótosenzibílna epilepsíja -e -e ž (ọ̑-ȋ, ȋ)
epilepsija, ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilna epilepsija ni bolezen, ki bi napredovala, vsekakor pa jo je treba zdraviti
fótotapéta -e ž (ọ̑-ẹ̑)
tapeta s fotografiranim motivom, navadno v velikosti stene: Zelo dober odziv je vzbudila fototapeta zimskega brezovega gozda E (↑)foto… + (↑)tapéta
fúl prisl. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero dejanja ali stanja; zeloSSKJ: postati ful samozavesten; Prijatelji ti lahko ful pomagamo s koristnimi informacijami E ← hrv. ful, prvotneje 'polno' (kot hrv. pȕno 'polno' in 'zelo'), ← agl. full 'poln, polno, popolnoma'
gay friendly -- -- cit. [gêj frêndli] v prid. rabi (ȇ, ȇ)
ki ima, kaže do homoseksualcev naklonjen odnos: gay friendly kafič; Amsterdam je zelo gay friendly E ← agl. gay friendly iz ↑gêj in friendly 'prijateljski, prijazen' iz ↑frênd
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
globalístSSKJ -a m (ȋ)
1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj
2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen
gólgêter -ja m, člov. (ọ̑-é)
igralec nogometa, ki da zelo veliko golov: rojeni golgeter; Reprezentančni golgeter, ki je v 149 nastopih dosegel neverjetnih 109 golov, se bo preizkusil tudi kot trener E ← agl. goal getter (pomeni predvsem 'kdor dosega zastavljene cilje') iz (↑)gól + tvor. od get v pomenu 'doseči'
grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se
grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti
grozljívkaSSKJ -e ž (ȋ) ekspr.
kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: doživljati pravo grozljivko; Sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko E (↑)grozljív
heavy metal1 -- -a cit. [hêvi mêtal in metál] m (ȇ, ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; metal1, težki metal: igrati heavy metal; poslušati heavy metal; Čeprav med ljubitelji heavy metala prevladuje skoraj izključno črna barva, jih lahko označimo za zelo pisano druščino E ← agl. heavy metal iz heavy 'težek' in metal 'kovina'heavy metal2 -- -- v prid. rabi
heavymetalni, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavy metal festival; heavy metal klub; heavy metal skupina; Kot najstnik je igral bobne v heavy metal bendu
hêrpesni -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na herpes; herpetični: Tiste, pri katerih zdravniki ugotovijo herpesno okužbo, opozorijo, da se zelo hitro prenaša na partnerja E (↑)hêrpes
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. zelo, pretirano aktiven: Iz ZDA prihaja generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev, ki predstavlja zelo izvirno izbrano modo
2. ki kaže nenormalno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok; hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje; Ščitnica je hiperaktivna pri približno dveh odstotkih žensk in 0,2 odstotka moških E (↑)hiper… + (↑)aktíven
híperproduktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
zelo, čezmerno produktiven: Napoveduje se ponovni nastop enega najvidnejših predstavnikov svetovne neodvisne elektronike, hiperproduktivnega producenta, avtorja, pisca in teoretika E (↑)hiper… + (↑)produktíven
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat.
virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini
holográm -a m (ȃ)
tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; Ponaredki so zelo kakovostni in imajo zelo dobro ponarejen srebrn hologram, ki odseva podobno kot hologram originalnega bankovca E ← agl. hologram iz gr. hólos 'cel' + grámma 'pisanje, črka'
individuálec -lca m, člov. (ȃ)
1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir
3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
informatizíranost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj informatizirano: informatiziranost javne uprave; Stopnja informatiziranosti zdravstva je še vedno zelo nizka E ↑informatizírani
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih
2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med.
1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov
2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje
3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ) ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'in vitro2 prisl. (ȋ)
Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
ironman1 -a cit. [ájronmen] m (ȃ) šport. zelo težek, zahteven triatlon: V havajskem mestecu Kona že čakajo na sobotno najtežjo vsakoletno preizkušnjo triatloncev, znameniti ironman E ← agl. ironman iz iron 'železen' + man 'moški, človek'ironman2 -- v prid. rabi
Capetown danes gosti triatlonce z vsega sveta, ki se bodo pomerili v dolgem ironman triatlonu
jánčarjevski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri slovenskem pisatelju Dragu Jančarju: Čeprav so zgodbe zelo raznorodne, je v njih navzoča neka skupna točka, tipično jančarjevska linija, ki ločuje med individualnim in kolektivnim E po pisatelju Dragu Jančarju (1948–)
jédSSKJ -í ž (ẹ̑ ȋ) jéd na žlíco -í -- -- ž (ẹ̑, í; ȋ)
tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico: Zelo rada ima jedi na žlico: enolončnice, juhe, obare
jet set -- -a cit. [džêt sêt] m (ȇ, ȇ)
skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo razkošno: Bogati mladenič je bil v svoji prejšnji izvedbi znan kot fant, ki zbira dragocene ure, vozi hitre avtomobile, stanuje v najdražjih hotelih in obožuje življenje v mednarodnem jet setu E ← agl. jet set iz jet 'reaktivec' in set v pomenu 'skupina ljudi'
jumbo -- cit. [džámbo] in džámbo -- v prid. rabi (ȃ) zelo velik: Večji del množice se razprostira ob ciljni areni, kjer je moč tekmo videti na jumbo ekranu | Kar iznenada se je med slovenskimi kulturnimi ustanovami zanetilo tekmovanje, katera bo s svojimi lepaki zasedla džambo panoje E ← agl. jumbo po imenu slona Jumbo iz londonskega živalskega vrta s konca 19. stoletjajumbo plakát -- -a in džámbo plakát -- -a m (ȃ, ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, veleplakat: Vse bolj priljubljeni oglaševalski prostori so jumbo plakati | Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčice
kántávtorstvo -a s (ȃ-ā)
dejavnost kantavtorjev: slovensko kantavtorstvo; festival kantavtorstva; Današnji časi so res kantavtorstvu nenaklonjeni, vendar ustvarjajo zaradi svojega potrošniškega enoumja zelo hvaležno okolje za takšno produkcijo E (↑)kántávtor
kártični -a -o prid. (ȃ)
1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic
2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica
katána -e ž (ȃ)
zelo oster rahlo ukrivljen, izvorno japonski (samurajski) meč: zabosti s katano; Slavni izdelovalec japonskih katan (rahlo ukrivljenih rezil z rezalno površino na zunanji strani loka) Masamune je živel na prehodu iz 13. v 14. stoletje; izdeloval je izjemne meče, katerih kakovost in eleganca sta še danes nepresežena E ← agl. katana, nem. Katana ← jap. katana
klánovski -a -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice
2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán
klepetánjeSSKJ -a s (ȃ)
sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chat, chatanje, klepet: Kanali za klepetanje, ki so med mladimi in tudi nasploh zelo priljubljeni, so lahko dopolnitev medosebnim odnosom ali njihovo olajšanje E ↑klepetáti
kloníranje -a s (ȋ)
ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E ↑klonírati
klorámfenikól -a m (ȃ-ọ̑)
zelo učinkovit antibiotik širokega spektra, a z možnostjo resnih neželenih učinkov: prepovedani kloramfenikol; vsebnost kloramfenikola v mleku; Kakor je ugotovilo sodišče, je kloramfenikol prišel v mleko zaradi neustreznega zdravljenja krav E ← agl. chloramphenicol iz (↑)klór… + (↑)am(íd) + (↑)fe(nól) + (↑)ni(tro)… + (↑)(gli)kól
kompjuterizácija -e ž (á)
prenos človeškega dela na računalnike: Pravkar izvajajo novo kompjuterizacijo kontejnerjev na ploščadi, nameščajo pa tudi nove žerjave, ki naj bi v prihodnje zelo povečali delovno storilnost E ← agl. computerization iz (↑)kompjúter
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
lamaístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z lamaisti ali lamaizmom: lamaistični samostan; lamaistični verski voditelj; Za nas bi utegnilo biti zelo pomembno, da je bil med nami dalajlama, čigar sliko njegovi verniki skrivaj hranijo v svojih bornih hišah in za čigar zdravje v zaporih molijo lamaistični duhovniki E ↑lamaíst
lêgice -gic ž mn. (ȇ)
hlačne nogavice brez stopala: nositi legice; Še vedno so zelo modne legice, tako enobarvne tanjše ali debelejše kot seveda vzorčaste E prenarejeno iz agl. leggings iz leg 'noga'
lobírati -am nedov. (ȋ)
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: uspešno lobirati; V vladi so štiri zelo različne stranke: ena lobira za interese upokojencev, druga kmetov, tretja je zelo blizu nekaterim sindikatom, četrta pa je sploh vseobsegajoča E ← nem. lobbieren iz (↑)lóbi
lunátičen -čna -o prid. (á)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
lycra -e cit. [lájkra] in lájkra -e ž (ȃ)
zelo prožno, elastično sintetično vlakno iz poliuretana, ki omogoča tesno prileganje in daje izdelkom rahlo svetleč videz: Dragoceni naravni materiali, kot so volna, alpaka, kašmir in svila, včasih vsebujejo tudi dodatek najlona ali lycre za boljšo obstojnost in udobje | V prejo se lahko vgradi tudi elastična nitka lajkre, ki bombažni majici daje prožnost E po imenu izdelka Lycra® (od 1958) ameriškega proizvajalca Invista
máčjiSSKJ -a -e prid. (ȃ) máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturnost (1): filozofija medkulturnosti; Kurikul je zasnovan zelo odprto in prožno, tako da seznanjanje s tujim jezikom in prvinami drugih kultur ter ozaveščanje medkulturnosti ni v nasprotju z njegovimi izhodišči in načeli
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; interkulturnost (2): Medkulturnost je način bivanja, ki prebivalce Evrope že od nekdaj najgloblje prežema E ↑mèdkultúrni
méga -- v prid. rabi (ẹ̑) pog.
1. zelo velik, pomemben: mega center; mega dogodek; mega prireditev; Založbo so zelo dobro preverili, preden so jim izročili slovenske pravice za izdajo mega uspešnice
2. odličen, zaželen: Dogodek so oglaševali s sloganom: Strpnost je mega – glej tudi méga... E ← gr. méga- iz mégas 'velik'
méga…SSKJ prvi del zloženk (ẹ̑)
ki se nanaša na kaj zelo velikega, pomembnega: megacenter; megazvezda; megazabavišče – glej tudi méga E ↑méga
mikrosporíja -e ž (ȋ) med.
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mačja bolezen: Ker otroci radi božajo mačke, jih pestujejo in se z njimi igrajo, tudi najpogosteje dobijo mikrosporijo E ← nlat. microsporia iz (↑)mikro… + tvor. od (↑)spóra
míkrovlákno -a s (ȋ-á)
zelo tanko, upogljivo in elastično umetno vlakno: poliamidna mikrovlakna; Vsaka zelo obstojna mikrovlakna so žal obstojna tudi v naši pljučih, kjer učinkujejo podobno kot azbest E (↑)mikro… + (↑)vlákno
mínica -e ž (ȋ) pog.
zelo kratko krilo: Moški radi pogledajo za dekleti v minicah E (↑)míni
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model
2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
múltikulturálnost -i ž (ȗ-ȃ)
1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturnost (1), večkulturnost (1): Kultnega svetovnega avtorja je odkril najprej kot avtorja scenarija za film Moja čudovita pralnica iz leta 1985, ki je prinesel v sodobno umetnost multikulturalnost pop kulture
2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturnost (2), večkulturnost (2): problemi multikulturalnosti in ksenofobije; Srednjeevropsko multikulturalnost zelo občuti, saj se je rodila na Moravskem nemško govorečim staršem, po drugi svetovni vojni je kot begunka s konvojem Rdečega križa pribežala v Švico E po zgledu agl. multiculturality iz ↑múltikultúra
nàjdestinácija -e in náj destinácija -- -e ž (ȁ-á; ȃ, á)
zelo cenjen ciljni kraj za različne dejavnosti: turistična najdestinacija; Portugalsko glavno mesto so postavili na vrh desetih najdestinacij E ↑nàj… + ↑destinácija
napízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo grobo, glasno ozmerjati, ošteti: Ne moreš kar napizditi človeka, če ni nič kriv E ↑pízditi
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi
2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela
2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke
3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni
4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr.
pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža zelo veliko ponovitev: Medtem ko je srkal sok in si pred očmi neštetič vrtel usodne prizore tekme, ni mogel prikriti razočaranja E (↑)neštét
nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre E iz ne vém kólikokrat
névrodermítis -a m (ẹ̑-ȋ) med.
kronična alergijska kožna bolezen z zelo močnim srbenjem: zdravljenje nevrodermitisa; Že od otroštva imam nevrodermitis, predvsem na obrazu, komolcih in kolenih E ← nlat. neurodermitis iz (↑)nevro… + tvor. od gr. dérma 'koža'
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é)
ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
nèzatežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) pog.
1. ki ni siten, nadležen: nezatežen človek; nezatežen žur sproščen; Biti moraš takšen fant, kot si ga dekleta želijo: samozavesten, sproščen, nezatežen
2. nezahteven, nezapleten: nezateženo, bralcu prijazno pisanje; Igra je zelo zanimiva in na nezatežen način poučna E (↑)nè… + ↑zatežèn
odbítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog.
ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odklopljen, odštekan: Tudi zasebno je zelo simpatičen in ima odbit smisel za humor E (↑)odbíti
odklópljenSSKJ -a -o prid. (ọ̑) pog.
ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odštekan: odklopljen svet; Rad oblečem kaj nenavadnega, odklopljenega E ↑odklopíti se
odštékan -a -o prid. (ẹ̑) pog.
ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odklopljen: odštekan naslov knjige; odštekana komedija; Končal sem šolo svobodnih umetnosti, odraščal sem med liberalnimi, že kar odštekanimi ljudmi E iz odštékati se 'odklopiti se' iz ↑štékati
odzračeválnik -a m (ȃ)
naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti
órto1 -- v prid. rabi (ọ̑) pog. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: Na pogled je orto svobodnjak E (↑)orto…órto2 prisl. (ọ̑)
Bilo je orto smešno
ozemljènSSKJ -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr.
ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti; stvarenSSKJ, prizemljen: Deluje kot zelo ozemljen praktik in je zato prav zanimivo brati njegove izkušnje E (↑)ozemljíti
parlamentárka -e ž, člov. (ȃ)
članica parlamenta: evropska parlamentarka; V poslanski skupini bi bila seveda prisotnost kake izkušene parlamentarke zelo dobrodošla E (↑)parlamentárec
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
pelát -a m (ȃ) nav. mn.
1. olupljeni mesnati podolgovati paradižniki, vloženi v lastnem soku: vloženi pelati; konzerva pelatov; Dodamo pelate, vodo ali belo vino in začinimo z origanom, baziliko ter sredozemskimi začimbami
2. paradižnik z mesnatimi podolgovatimi plodovi z zelo malo semeni: gojiti pelate; seme pelatov E ← it. pelato, dobesedno 'olupljen', iz pelare 'lupiti'
perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í)
1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen
2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos
3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
písatiSSKJ pisátiSSKJ píšem nedov. (í; á í) písati péš pisáti píšem -- nedov. (í, ẹ̑; á í) pog.
pisati na roko: Zelo rada pišem na roke, a odkar mi pod prste prihajajo večinoma samo še tipkovnice in miške, pišem peš zelo zelo malo
piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á) piščánčja grípa -e -e ž (á, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, ptičja gripa: zboleti za piščančjo gripo; virus piščančje gripe; Podobno kot sars tudi piščančja gripa pri človeku povzroča hudo okužbo dihal in se mnogokrat konča smrtno
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg.
jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi
pôpkórn -a in popcorn -a cit. [pôpkórən] m (ȏ-ọ́) pog.
1. razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; kokica, pokovka (2): jesti popkorn; prodaja popkorna; Američani se spoznajo na popkorn – po domače kokice –, brez katerih menda ni mogoč polnovreden ogled filma
2. umetniško nezahteven film: gledati popkorn; dobičkonosni popkorn; Hollywood, ki slovi po brezvestnem popkornu, zelo rad slavi inspirativne filme – filme z vestjo E ← agl. popcorn iz pop 'pok' + corn 'koruza'
populízemSSKJ -zma m (ī)
politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: očitati populizem; ceneni populizem; medijski populizem; politični populizem; Diskriminacija je zelo izrazita na področju desničarskega populizma, ki se ponaša z demokratičnostjo sumljive kakovosti in se spogleduje s ksenofobijo in rasno nestrpnostjo E ← agl. populism iz lat. populus 'ljudstvo'
pòpzvézda -e in pòp zvézda -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ́)
zelo slaven glasbenik ali glasbenica na področju pop glasbe: postati popzvezda; V Veliki Britaniji je že skoraj normalno, da imajo nekateri klasični glasbeniki status popzvezd E ↑pòp... + (↑)zvézda
pòpzvézdnica -e in pòp zvézdnica -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ̑)
zelo slavna glasbenica na področju pop glasbe: V novi komični drami, v kateri se meša svet brezmilostnih fotografov, instantnih igralcev iz žajfnic in popzvezdnic, izstopajo zbadljivi, humorni dialogi in odlična izbira igralske zasedbe E ↑pòpzvézdnik
pòpzvézdnik -a in pòp zvézdnik -- -a m, člov. (ȍ-ẹ̑)
zelo slaven glasbenik na področju pop glasbe: Na odru so si mikrofone podajali mnogi svetovno znani popzvezdniki E ↑pòp... + (↑)zvézdnik
potoválnik -a m (ȃ)
vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: udoben potovalnik; Angleški triumph se je zelo dobro znašel v razredu športnih potovalnikov, saj je že predhodnik dosegal odlične rezultate na testih in v prodajnih salonih E (↑)potováti
povzpétništvo -a s (ẹ̑)
hitro, brezobzirno napredovanje: novodobno povzpetništvo; politično povzpetništvo; opojnost povzpetništva; Žal je današnja humana podoba človeka, ko prevladujejo materializem, povzpetništvo in potrošništvo, zelo klavrna E (↑)povzpétnik
práktičarka -e ž, člov. (á) pog.
ženska, ki se neposredno ukvarja s praktičnim delom: Poudarila je, da je zelo izkušena praktičarka, hkrati pa je sposobna tudi teoretskega razmisleka o lastnem delu, mediju in žanru, v katerem je ustvarjala E (↑)práktik
predálčkanje -a s (ȃ) ekspr.
uvrščanje v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili E ↑predálčkati
preslédnica -e ž (ẹ̑)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: pritisniti preslednico; Med tipkanjem se zelo rado zgodi, da nam vskoči kakšna nezaželena črka, težave pa so tudi s preslednico, ki se velikokrat vtipka dvojno ali trojno, če je s palcem ne zadenemo dovolj natančno E (↑)presléden
prideláva -e ž (ȃ)
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr.
ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvarenSSKJ, ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost E ↑prizemljíti
prótiamerikanízem -zma m (ọ̑-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; antiamerikanizem: glasniki novega protiamerikanizma; Ta epizoda je zelo okrepila protiamerikanizem v Evropi E (↑)proti... + (↑)amerikanízem
ptíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) ptíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, piščančja gripa: okužiti se s ptičjo gripo; zboleti za ptičjo gripo; pandemija ptičje gripe; virus ptičje gripe; Zaradi izbruha ptičje gripe na piščančjih farmah je umrlo več ljudi
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ)
1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
rádiokirurgíja -e [radijokirurgija] ž (ā-ȋ) med.
neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev z več smeri hkrati: Na terapijo z radiokirurgijo pošlje nevrokirurg ali onkolog bolnika s tisto bolezensko sliko, ki je za poseg primerna E ← nem. Radiochirurgie, frc. radiochirurgie iz (↑)radio…2 + (↑)kirurgíja
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti raster: Dobra lastnost je ta, da je tisk zelo hiter, če imamo razmeroma hiter računalnik, saj se dokumenti rasterizirajo v računalniku hitreje kakor v krmilniku tiskalnika E (↑)ráster
ratán -a m (ȃ)
tropska vzpenjalka z visokim polnim steblom in zelo lahkim, trdim, prožnim lesom: V hotelski sobi vas bo pričakalo pohištvo iz ratana, nežne barve in zastrte luči E ← agl. rat(t)an ← malaj. rotan
ratingSSKJ -a cit. [rêjting-] in rêjting -a m (ȇ)
1. uvrstitev na ocenjevalno lestvico: O njegovih izjemnih kvalitetah nedvomno priča tudi rating, ki ga uvršča na 22. mesto
2. ugled, priznana (visoka) raven: Najprej bo načet doslej zelo soliden rating države, v naslednjem koraku pa se bodo posojila Sloveniji podražila | Politični rejting stranke je slab E ← agl. rating iz rate 'oceniti, določiti vrednost'
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
razdružítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi z razdružitvijo: razdružitvena pogodba; Postopek bi lahko predstavljal tudi začetek razdružitvene bilance, ki bo najbrž zelo trd oreh in skoraj zagotovo ne bo potekala tako gladko kot delitev nekdaj skupnih simbolov E (↑)razdružítev
reflektívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno
2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati
rehidrácija -e ž (á) med.
vnašanje vode in soli v organizem, ki je izsušen: Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo E po zgledu agl. rehydration iz (↑)re… + (↑)(de)hidrácija
resolúcijaSSKJ -e ž (ú)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
rókerski -a -o in rockerski -a -o cit. [rókerski] prid. (ọ̄)
ki se nanaša na rokerje ali rokovsko glasbo: rokerska skupina; Zdi se mi, da nas spoštujejo tako v rokerskih kot tudi džezovskih krogih, saj je naša glasba zelo muzikalična E (↑)rócker
ropotajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) ropotajóči dúh -ega -á m, živ. (ọ́, ȗ ȃ)
paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi; poltergeist: Ropotajoči duhovi se menda najpogosteje prikazujejo čustveno zelo labilnim ljudem
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med.
močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E ← nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus
rótvajler -ja m, živ. (ọ̑)
velik, močen pes črne barve z rdečerjavimi ožigi in zelo kratko dlako: Rotvajler je zelo aktiven pes in potrebuje veliko pozornosti E ← nem. Rottweiler po mestu Rottweil
rúšenec -nca m, člov. (ú)
lastnik stavbe, ki je zaradi načrtovanja novih objektov, zlasti avtocest, z uradno odločbo predvidena za rušenje: Zagata je v tem, da je po obstoječi zakonodaji potrebno biti pri rušenjih zelo natančen, treba je razstaviti vsako stvar, rušencu ne smeš povzročiti nobene škode E (↑)rúšiti
sámoozdravítev -tve ž (ȃ-ȋ)
1. ozdravitev sama od sebe: V medicini vedno znova srečujemo opise samoozdravitev, ne glede na težavnost ali stopnjo bolezni
2. ozdravitev samega sebe, navadno s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: zdravilo za samoozdravitev; V podjetju poleg razvijanja in prodaje generičnih zdravil ostaja zelo pomembna dejavnost proizvodnja in prodaja zdravilnih čajev in drugih proizvodov za samoozdravitev E (↑)samo... + (↑)ozdravítev
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili
4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
slalomírati -am nedov. (ȋ)
1. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: Ko sta odstopili Avstrijki, sem slalomirala precej bolj pazljivo
2. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: Med kolonami avtomobilov zelo neugodno slalomirajo skuterji
3. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: Slalomiram med zahtevami učnega načrta, seznami tem iz maturitetnega kataloga in željami dijakov E (↑)slálom
sledljívost -i ž (í)
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
sorbitól -a m (ọ̑) kem.
derivat glukoze, navadno rabljen kot umetno sladilo: Sorbitol je zelo pogosta sestavina izdelkov, ki nam obetajo lepe zobe, predvsem zato, ker je zamenjava za sladkor E ← nlat. sorbitolum iz (↑)sorbít
sotírati -am dov. in nedov. (ȋ)
na hitro prepražiti na zelo vroči maščobi s stresanjem ponve, brez mešanja: Na močnem ognju sotiramo kozice in fileje osliča E ← frc. sauter iz faire sauter 'povzročiti, da skače'
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
sponzoríranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor je sponzoriran: Pomen dobro pripravljenih prošenj se precej poudarja in sponzoriranci se zelo dobro zavedajo, da je od tega odvisen njihov uspeh pri pridobivanju sponzorjev E ↑sponzorírati
sprejémec -mca m, živ. (ẹ̑) pog.
sprejemni izpit: Zelo strah me je bilo, da ne bom naredila sprejemca, ko pa sem ga, se mi je odprl svet E univerbizirano iz sprejémni izpít
spustáš -a m, člov. (á)
1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih
2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst
stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti E ↑stóinèn + (↑)krat
strésno prisl. (ẹ̑)
izraža stanje odziva organizma na škodljive (zunanje) vplive: Zelo stresno je, če se na dopust in pozneje na začetek dela ne pripravimo v miru E (↑)strésen
stretching -a cit. [strêčing-] in strêčing -a m (ȇ)
raztegovanje, sproščanje mišic in veznega tkiva s posebnimi vajami: Zelo blagodejen je stretching, ki naj ga bolnik izvaja pod fizioterapevtovim vodstvom | Po treningu je treba sprostiti mišice s strečingom E ← agl. stretching iz ↑stretch
striptizêr -ja m, člov. (ȇ)
moški, ki izvaja striptiz; slačifant, striper: Zelo dobičkonosna so praznovanja osmega marca, ko diskoteke organizirajo tematske žurke in na veliko vabijo striptizerje E ← frc. stripteaseur iz (↑)stríptiz
súbkultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ)
ki je v zvezi s subkulturo: Najstniki so s svojimi obrambnimi mehanizmi pred svetom odraslih na varnem v svojih malih in v družbo ne zelo integriranih socialnih in subkulturnih nišah E (↑)súbkultúra
súhicaSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr.
zelo suha ženska: V zadnjem letu se je nekoliko zredila, a je še vedno prava suhica E (↑)súhec
súperhíter -tra -o prid. (ȗ-í ȗ-ī ȗ-í)
zelo hiter: superhitri vlak potniški vlak z zelo pospešeno hitrostjo; V projektu je s superhitrimi podatkovnimi zvezami povezanih med seboj ducat ameriških univerz E (↑)super... + (↑)híter
súpervèleslálom -a m (ȗ-ȅ-ȃ)
hitra smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec vijuga po strmini med zelo redko postavljenimi vratci: moški superveleslalom; zadnji superveleslalom sezone; Nekdanja specialistka za veleslalom in superveleslalom je zdaj odlična slalomistka E (↑)super... + (↑)vèleslálom
surfSSKJ -- cit. [sə̀rf] v prid. rabi (ə̏)
ki se nanaša na zvrst popularne rock glasbe, nastale v 60. letih 20. stoletja, za katero je značilen poudarjen zvok električnih kitar in izrazita melodičnost: surf glasba; Na surf festival smo uvrstili tudi rockabilly skupino in s tem še bolj povezali dva zelo sorodna žanra šestdesetih let E ← agl. surf iz ↑surfati
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
škrbínaSSKJ -e ž (í) v Wikipediji
prazen ali zelo kratek geselski članek, ki čaka na izdelavo, dopolnitev: Članek o modi, oblačilih in obutvi je škrbina E (↑)škŕba
šôvbíznis -a in show business -- -a cit. [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog.
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, zabavna industrija, zabavništvo: svet šovbiznisa; zvezde šovbiznisa; Šovbiznis je realnost rekonstruiral v zelo klišejsko realnost, tako da mase ljudi, prilepljene pred TV-sprejemnike, verjamejo v kliše, ne v resnično življenje E ← agl. show business iz ↑šôv in (↑)biznis
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro?
2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka
3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
tajkún -a m, člov. (ȗ)
zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: medijski tajkun; tranzicijski tajkun; Menedžerji ali tajkuni so z malverzacijami, izmišljenimi dokapitalizacijami in pritiski prišli do večinskih deležev podjetij E ← agl. tycoon ← jap. taikun 'mogočnež, vladar' ← kit. taijun iz tai 'velik' + jun 'vladar'
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑)
nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: Verjetno vam vaš ponudnik dostopa do interneta ponuja tudi možnost uporabe programa telnet, s katerim se iz daljne tujine preselite na domači strežnik in z njim delate E ← agl. Telnet, skrajšano iz Tel(ecommunication) net(work) 'telekomunikacijsko omrežje'
terminátor1 -ja m (ȃ) 1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev 2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminatorterminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr. ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije E k tísoč odstótkovtísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑)
Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
tráp1 -a m (ȃ) strelska disciplina, pri kateri se strelja glinaste tarče, ki jih izstreljujejo s posebno pripravo: dvojni trap; Strelci v trapu so letos zgodaj začeli sezono, saj je koledar tekmovanj zelo natrpan E ← agl. traptráp2 -- v prid. rabi
trap disciplina in disciplina trap; Prodam trap puško
últraláhki -a -o prid. (ȗ-á)
ki je narejen tako, da ima zelo majhno težo: ultralahki prenosni računalnik; ultralahko letalo; ultralahko plovilo; Plezalci zdaj nosijo ultralahka oblačila in obuvala, odporna proti mrazu in vlagi, in si pomagajo s posebno opremo E (↑)ultra… + (↑)láhek
últramáraton -a m (ȗ-ȃ)
športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; supermaraton: svetovni prvak v ultramaratonu; Za ultramaraton sta značilni dve vrsti preizkušenj – tekmovalci se spopadajo z določeno razdaljo, ki jo je treba preteči, ali s časom, ki ga je treba doseči
// s prilastkom športno tekmovanje na zelo dolgih progah: Za cilj sem si zadal, da se udeležim največjega in najdaljšega kolesarskega ultramaratona za rekreativce, dolgega 1230 kilometrov E (↑)ultra… + (↑)máraton
umétniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) umétno življênje -ega -a s (ẹ́, é)
1. življenje, ustvarjeno s pomočjo tehnoloških metod: Ustvarjanje umetnega življenja je zelo različno od reproduciranja tega, kar že obstaja v naravi
2. življenje, ki se oddaljuje od pristnega, naravnega načina življenja in je navadno značilno za urbana okolja: Pred nekaj leti sem opazil, da živim povsem umetno življenje
up to date -- -- -- cit. [áp tu dêjt] v prid. rabi (ȃ, ȇ)
ki je seznanjen z najnovejšimi dogajanji in smernicami na določenem področju: Zanj je značilno, da je zelo up to date s tehnologijo E ← agl. up to date 'najnovejši, nedaven' iz up 'navzgor, bliže', to 'k' in date 'datum, rok'
uspávatiSSKJ -am dov. (ā)
povzročiti smrt pri živali na neboleč način, navadno zaradi bolezni: Ko je domača žival že zelo stara ali bolna in se njen konec nezadržno bliža, jo uspava veterinar E (↑)spáti
varovániSSKJ -a -o in várovaniSSKJ -a -o prid. (á) varováno stanovánje -ega -a in várovano -ega s (á, ȃ)
stanovanje, ki ima oskrbnika za 24-urno pomoč stanovalcu; oskrbovano stanovanje: nadstandardna varovana stanovanja; gradnja varovanih stanovanj; Naselja varovanih stanovanj nudijo stanovalcem zelo potrebno družabnost, predvsem pa občutek varnosti
vdihoválnik -a m (ȃ)
priprava za vdihovanje, inhaliranje zdravil v obliki prahu: zdravilo v obliki vdihovalnika; Zelo pomembno je, da bolniki dobro obvladajo tehniko uporabe vdihovalnikov s potisnim plinom, kajti v nasprotnem primeru zdravila v njih ne bodo pomagala E (↑)vdihováti
vèleplakát -a m (ȅ-ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, jumbo plakat: obcestni veleplakat; Mestne oblasti so že začele opozarjati oglaševalce, naj odstranijo veleplakate in druge oglase v starem delu mesta, sicer jih bodo odstranila za to poklicana podjetja E (↑)vele...1 + (↑)plakát
vídeomontáža -e in vídeo montáža -- -e ž (ȋ-ȃ)
načrtno povezovanje, urejanje videoposnetkov v enovito, skladno celoto: digitalna videomontaža; Prej ali slej se bom moral naučiti tudi videomontaže, saj urednik internetne izdaje vztraja pri krajših posnetkih, ker jih obiskovalci menda zelo radi gledajo E ↑vídeo... + (↑)montáža
vídeopredstavítev -tve in vídeo predstavítev -- -tve ž (ȋ-ȋ)
predstavitev s pomočjo videoposnetkov: posneti videopredstavitev; dvominutne videopredstavitve; Splet je z videopredstavitvijo določene tematike popolnoma nova možnost pridobivanja informacij: zanimiv, enostaven in zelo reprezentativen E ↑vídeo... + (↑)predstavítev
vídeoumétnost -i in vídeo umétnost -- -i ž (ȋ-ẹ́)
umetnost, katere izrazno sredstvo je video: Med bogato ponudbo razstav – dogajanje na tem področju je po vsem svetu zelo živahno – se kdaj pa kdaj zgodi, da naletimo tudi na razstavo videoumetnosti E ↑vídeo... + (↑)umétnost
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ) víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í)
fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)
vinjétaSSKJ -e ž (ẹ̑)
nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: avtocestna vinjeta; letna vinjeta; uvedba vinjet; Na vprašanje novinarjev, ali morda razmišljajo o vinjetah za krajši čas, je odvrnil, da se mu cene vinjet zdijo zelo ugodne E ← nem. Vignette, prvotno 'listek z ornamentom in podatki' < 'okras, ornament v knjigi' ← frc. vignette iz vigne 'vinska trta' ← lat. vīnea
VÍP -- m, člov. (ȋ) krat.
kdor je zaradi svojega vpliva, pomembnosti, slave deležen posebnih ugodnosti: Prenova zajema poslovne prostore, sejno sobo, prostor za VIP, novo vhodno avlo in poslovne prostore športnih organizacij E ← agl. VIP, kratica za v(ery) i(mportant) p(erson) 'zelo pomembna oseba'
visôkozmogljívi -a -o prid. (ō-í)
ki zmore zelo dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: visokozmogljivi avtomobili; visokozmogljivi motor; visokozmogljivi oddajnik; visokozmogljiva guma; Ponudba večprocesorskih visokozmogljivih strežnikov, ki so primerni tudi za znanstveno in tehnično računanje, je dokaj pestra E iz visôko zmogljív
vodíloSSKJ -a s (í) rač.
del računalnika, ki omogoča prenos signalov med posameznimi (notranjimi in zunanjimi) enotami: pomnilniško vodilo; Za nekoliko zmogljivejši, a cenovno še vedno zelo ugoden računalnik potrebujemo grafično kartico z vodilom PCI-E E (↑)vodíti
vodnárka -e ž, člov. (á)
ženska, rojena v astrološkem znamenju vodnarja: tipična vodnarka; trmasta vodnarka; Vodnarko odlikuje odstopanje od povprečja in njen – vedno zelo osebni – slog E (↑)vodnár
zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
zanimírati -am dov. (ȋ)
navdušiti, spodbuditi, razgibati: Učitelj se mora zelo potruditi, da zanimira učence E (↑)animírati
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
zažigálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) pog.
ki povzroča, vzbuja zelo naklonjen odziv: Predstava je bila res zažigalna, užival sem sleherni trenutek E (↑)zažígati
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg.
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko
2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic
3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
zŕnatSSKJ -a -o prid. (ȓ)
neizrazit, nejasen glede na kakovost fotografije, posnetka ali prikaza na zaslonu elektronske naprave: zrnata slika; Fotoaparat sicer zmore snemati tudi v višji ločljivosti, vendar je izdelek zelo zrnat in s premalo podrobnostmi E (↑)zŕno
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
žepárjenje -a s (á)
kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparstvo: tehnike žeparjenja; biti vešč žeparjenja; Žeparjenje je že skoraj izumrlo, saj zahteva malodane rokohitrsko spretnost in zelo mirno roko E ↑žepáriti
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje; živecSSKJ: Sploh se ne pozna več, da je bil živček okvarjen
// nav. mn. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti; živecSSKJ: Stres kar šviga na vse strani in živčki so napeti kot struna
2. člov. zelo živ, živahen človek; živecSSKJ: Je pravi živček, niti sekundo ni pri miru E (↑)žívec
žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumiSSKJ, žvečilni: žvečiti žvečilke; nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; Živilski obrat letno proizvede okoli 5000 ton bonbonov in žvečilk različnih oblik, barv in okusov E univerbizirano iz žvečílna gúma
žvŕkljaSSKJ -e ž (ȓ)
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: alergogena žvrklja; pelinolistna žvrklja; Žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah E (↑)žvŕkati