čères prisl. zelo: je cseresz pomali slo znezáj posztávlanyom AIP 1876, br. 1, 5; tkálecsine fárba cseresz lepa AI 1875, br. 1, 6; vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdno AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dávno prisl. davno: dávno nigda TF 1715, 1; dávno bi vu vrecsi i vpepéli pokouro csinili KŠ 1771, 36; ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3 b; bi i 'ſe dávno vſze tá prejslo KM 1790, 82; Ne dávno szem k-bajcari sô KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dávnostàri -a -o prid. zelo star: szvoje dávnosztáre dendenésnyi stojécse Cérkve KOJ 1845, 71; Vu dávnosztárom vremeni AIP 1876, br. 9, 6; v-dávnosztárom vremeni AIP 1876, br. 10, 2; Dedek ino babica sta dávnostara BJ 1886, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

drtìnje -a s drobtinje, drobtine: je oſztanolo, drtinya dvanájſzet kosárov KŠ 1771, 198; nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126; jejjo zdrtinya otrouk KŠ 1771, 124; poberte to drtinye KŠ 1771, 283; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; I 'zelo ſze je naſzititi zdrtinyom KŠ 1771, 226; ſzo vucseniczke z-drtinyom dvanájſzet kosárov napunili KM 1796, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

glasovìten -tna -o prid. slaven, zelo znan: merjé tudi glaszoviten Pázmány Péter KOJ 1848, 93; stvari so ne jáko glasovitna AI 1878, 13; je glaszovitnoga püscsenika kak varivácsa naposztaviti vcsino KOJ (1914), 152
glasovìtnejši -a -e bolj slaven: vszako leto na glaszovitnejsa szenya tá hodili KOJ (1914), 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

glasovìti -a -o prid. slaven, zelo znan: szo sze znali zjedinati vu glaszovitoga Bábelszkoga türna pre'smetnom zidanyi KOJ 1833, IX

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jáko prisl. zelo, močno: neſzpametnim ino jáko ſzlabim TF 1715, 34; jáko krátka ſumma TF 1715, 10; Ah kak jáko je mislenye hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; po opádnyenyi pa jáko porüseno KŠ 1754, 6a; raſzrdo jáko KŠ 1771, 8; i jáko trdno ſzo ſze vu ſzebi ſztrſznoli KŠ 1771, 122; ſztála je jáko tú'sna KM 1783, 238; On te vö oſzlobodi Jáko ſzrecsno BKM 1789, 106; da je jáko doſzta potrejbno k-tomi KM 1790, 30; ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; Z szrcza te jáko lübim TA 1848, 1; Rô'za je jáko lêpi cvet KAJ 1870, 18; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875, kaz. br. 6; voda je puna z jáko razločnimi stvári AI 1878, 3; Zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6
nájjàkše najboljše: liki dabi naj lepse i naj jakse csino KŠ 1754, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

jèzero rod. mn. jezér glav. štev.
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Jóžef tudi Jóužef -a m Jožef: Torkos Jo'zef prednyeiſi Farar KŠ 1771, A8b; Zpiſzkmi Sieſ Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A(1); pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; Oh blá'seni Jó'sef KM 1783, 89; nas mladénecz po iméni Lambertus jósef SIZ 1807, 5; Szpiszao Kossics József KOJ 1848, 1; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7; Jo'zefa itak ne domo bilo AI 1875, kaz. br. 7; zarocsena mati nyegova Mária Józefi KŠ 1771, 5; Ki tak veli Jousefi BKM 1789, 27; nê pravo, da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; Po Siesz Jou'zefi BKM 1789, 1; po Kossics Jó'sefi KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kòflik -a m kotel, zelo velika količina: ſzedem koflikov Bo'ze ſzrditoſzti KŠ 1771, 766, 793

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kòmaj prisl.
1. komaj, izraža težavno uresničitev dejanja: i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199; I tá govorécsi, komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386; je tákse dejte domá komaj csakalo vrejmen za v-souloidejnye KOJ 1845, 7; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. izraža zelo majhno mero: Ka je toga ſzvejta blágo? Komaj li edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264; Domou je komaj nikeliko prezovicsov neszrecse vujslo KOJ 1848, 9
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: Komaj je tou vo povedao, i tak ſze je pripetilo KM 1790, 20; i komaj bi priſli Kniduſi, plavali ſzmo pod Kretov KŠ 1771, 424
4. v zvezi komaj preminouče vremen nedovršni pretekli čas, imperfekt: komajpreminoucse (imperfectum) KOJ 1833, 55; Komaj preminôcse vremen, da je csinênye komaj dokoncsano AIN 1876, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

króto in króuto prisl. zelo, močno, hudo: Krouto i jáko vörjem TF 1715, 37; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Krouto, i jáko vörjem SM 1747, 37; ár je dober krouto KŠ 1754, 266; ka ſzmo prouti tebi krouto neſzmerno pregrejſili KŠ 1771, 852; A gizdáve zvisávcze, On krouto oduri BKM 1789, 13; Gda bi ſze Peter krouto joukao KM 1790, 52; Krouto nepobo'sno KM 1796, 69; Szkuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 159; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Vszegavejcs nám je krouto potrejbna KOJ 1845, 5; nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; vidévsi Gejza, da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kroutodòstakrat prisl. zelo mnogokrat: Kroutodosztakrát pri nomenaj, steri zádnyo litero májo b KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kroutovnògokrat prisl. zelo mnogokrat: Kroutovnogokrát, nájbolye z-neokoncsivnim módusom kákse rejcsi sze raztrgajo KOJ 1833, 124

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

krvávo prisl. zelo, močno: prisparaj szi káksi krajczar na sztáre i beté'sne dni, steroga bos krvávo potrebüvala, pa nej mogla zaslü'siti KOJ 1845

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kústi -a -o prid. debel, tolst: Vastag; debeli, kuszti -a -o KOJ 1833, 181; jaſz zbrisem doli, kati kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; velike i kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; pren. Bolvánſztvo .. je? Dvouje: Kuſzto i Ténko KŠ 1754, 9; kuſzto Niczefora zmislejnye KŠ 1771, 158; kusztiglaszniki szojo AIN 1876, 8; Ka ſze lejhko na te kuſzte bolvane obrné KŠ 1754, 10
kújši in kúši -a -e debelejši: 2. meszto sztárih droubnih pejnez je dáo kújse (debelejse) grose ozváne; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
kústi -a -o sam., v zvezi na kuszti zelo, močno: On je znao mládoga Krála tak na kuszti nalagati KOJ 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mòčen -čna -o prid.
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mòčno prisl.
1. močno, trdno: gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; pren. ſzem ti zetim zadoſzta mocsno rosjé vrouke dáo KŠ 1754, 12a; Da vrága pod naſimi nogámi mocſno poteres BKM 1789, 348
2. zelo, v veliki meri: da je tou tak mocſno haſznovito ino iſztinſzko TF 1715, 35; da ſze po Vöri mocsno vojvuie SM 1747, 62; gda náſz potrdjáva i mocsno zdr'záva vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 163; ſzo ſze piſzácske i Farizeuske mocsno prouti dr'zati KŠ 1771, 210; je vu vſzej trouji knjigaj jáko mocsno piſzao KŠ 1771, 762; mocsno vörjem, ka ſzi ti eti KM 1783, 3; Vász mocsno veſzelijo BKM 1789, 10; piſzmo ſzvéto náſz tüdi mocsno kraj odvracsüje od tuváriſtva SIZ 1807, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

mr̀va -e ž
1. mrva, seno: i med nyega liſztje, sáſa, i mrve KM 1790, 68
2. zelo majhna količina: V-ſzrdcze nedobis tak mrve BRM 1823, 356

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

napùniti -im dov.
1. napolniti: Tölteni; vlejáti, napuniti KOJ 1833, 176; I 'zelo je napuniti trbüj ſzvoj KŠ 1771, 223; velike kuſzte knige napuniti BKM 1789, 4b; eden napuni jo zjeſziom KŠ 1771, 96; je zrák fticzami napuno KŠ 1754, 93; orſzág 'znyim napuno KŠ 1771, A6a; z-menom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6; Te lacsne Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16; i napunila ſze je ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; napunili ſzo obej ládji KŠ 1771, 179
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: napunitio hocses zdárom tve vüpaznoſzti SM 1747, 69; i te ſzvoje vſzeimi dobroutami napuni SM 1747, 35; Boug pa moj napuni vſzo potrejbcsino vaſo KŠ 1771, 600; Miloscsa Bo'za napuni BKM 1789, 25; me ſzrczé Napuni KŠ 1754, 264; miloscsom napuni KM 1783, 1; Zdármi napuni one BKM 1789, 11; Napunte mojo radoſzt KŠ 1771, 594; 'zaloſzt je napunila ſzrczé KŠ 1771, 319; dobroutov je vſze napunila BKM 1789, 119
3. izpolniti: Jeli moremo napuniti deſzétero Bosjo zapoved TF 1715, 18; naj napunim rejcs Bo'zo KŠ 1771, 605; Ocsé ſzem volo napuno BKM 1789, 249; kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Je napuno ſzvoje nazveizcſanyé SM 1747, 9
napùniti se -im se
1. napolniti se: i napunte zemlou SIZ 1807, 7; kajbi ſze ona z-lüdmi napunila SIZ 1807, 8; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; naj ſze napuni hi'za moja KŠ 1771, 220; Stera, gda ſze je napunila KŠ 1771, 46; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; csi ſze ztála prvle napunim zvami KŠ 1771, 483
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: i napunis ſze z-Duhom ſzvétim KŠ 1771, 368; ino ſzenapuni ſz-tvojom miloscsom KM 1783, 128; nego ſze napunte ſzvétim Dühom KŠ 1771, 584; naj ſze napunite zevſzov punoſztyov KŠ 1771, 579; Oni ſzo ſze pa napunili znepametnoſztyom KŠ 1771, 183
napùnivši -a -e ko je napolnil, prepojil: Oni pa napunivſi ſpongio zjeſziom KŠ 1771, 330 i

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nasìtiti -im dov. nasititi, nahraniti: odkut bi mogao ſto eti ete naſzititi KŠ 1771, 126; Tá vſza naj náſz naſzitijo BKM 1789, 63; kaj bi teliko lüſztva naſzitili KŠ 1771, 52; liki ſzi vu püſcsávi ſtiri ſztou lüſztva naſzito KŠ 1771, 835; Ka nász je tvoja rouka Naſzitila v tejli KŠ 1754, 267; Ka nász je tvoja rouka Naſzitila v tejli BKM 1789, 359
nasìtiti se -im se nasititi se: I 'zelo ſze je naſzititi zdrtinyom KŠ 1771, 226; 5000 ſze ji naſziti KŠ 1771, 196; ár ſze naſzitite KŠ 1771, 184; Vnougi ſze naſzitijo KŠ 1771, 49; ár ſze oni naſzitijo KŠ 1771, 13; Jeli bodo ti vbôgi, ino sze naszitijo TA 1848, 18; ſzegrejta ſze ino ſze naſzitita KŠ 1771, 748; niháj, naj ſze prvle naſzitijo otroczi KŠ 1771, 124; ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; 'Ze ſzte ſze naſzitili KŠ 1771, 496; I jeli ſzo vſzi i naſzitili ſzo ſze KŠ 1771, 48; i vſze fticze ſzo ſze naſzitile 'znyihovim meſzom KŠ 1771, 802
nasíčeni -a -o nasičen: Naſzicseni pa zhránov zlejhkotili ſzo ládjo KŠ 1771, 426; pren. Ár je naszicsena od hüdoga düsa moja TA 1848, 71; Naszicseni bomo z dobrôtov hi'ze tvoje TA 1848, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nasǘhnoti se in nasǘnoti se -em se dov. nažreti se, zelo se najesti: naj ſze vſzáki do grla naſzüne KM 1790, 78; poſzlao je nyim Boug prepelicze, z-ſterimi gda bi ſze naſzühnoli KM 1796, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nàteliko tudi nàtelko prisl. tako, tako zelo: i csinili bodo znamenya velika i csüda na teliko, da zapelajo i te odebráne KŠ 1754, 12a; Kumaniánci szo sze pa na teliko szprevedli, da szo sze nej szamo popoganili KOJ 1848, 40; Erkao szem tim nepobo'znim, nepozdignite rogôv nateliko TA 1848, 60; Ki natelko zaszpi, Da sze v-zla nôcs vtopi KAJ 1848, 241; Koga ste dnes dönok na vulici natelko naganyali BJ 1886, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

natòliko prisl. toliko, tako zelo: vnouga pomenſánya vuſzebi nahájamo, natoliko kai na náz czila ſzvétoga Pavla ſtráifanye TF 1715, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nesmèrni -a -o prid.
1. hud, težek: bode okôli nyega vihér neszmerni TA 1848, 40; ki ſzi tvojega ſz. Sziná za náſz na neſzmerno ſzmrt dáo KŠ 1771, 823; ga je zapopadno goſzpoud neſzmernoj tatiji KM 1790, 74; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo BKM 1789, 403; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo SŠ 1796, 6; Eto pa vej, kaj vu ſzlejdnyi dnévi neſzmerna vrejmena bodo KŠ 1771, 650; i kaſtige vzemi znász neſzmerne BKM 1789, 424; i kaſtige vzemi znász neſzmerne SŠ 1796, 68
2. neizmeren, zelo velik: Csüdüj i zvêzd neszmerno vno'zinoszt KAJ 1848, 7; Okô nemre viditi Vu neszmernoj szvetloszti KAJ 1848, 11; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BRM 1823, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nesmèrno prisl. hudo, zelo: vadlüjemo, ka ſzmo prouti tebi krouto neſzmerno pregrejſili KŠ 1771, 852

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

neznáno prisl.
1. neznano: neznáno KM 1790, 8
2. zelo: Hert pa je neznano hitri v bežaji AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

občütljívo prisl. zelo, močno: májo vse včéle žálec, s šterim občütljivo pikajo AI 1878, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odvìše tudi odvíš prisl.
1. preveč: Proſzim te kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; ali navküpe ga vu po'sonszkom szpráviscsi z-szvojim odvis szlobodnim szadoukanyem tak ob'sálijo KOJ 1848, 85
2. zelo: i tou csi scsémo odvis povéksati, moremo pred leg szillabo leg-is djáti KOJ 1833, 31; leges- (odvis- ali pre-) dp. legeslegkeserübb (odvisbridko), (odvisveszélo) AIN 1876, 29; Nüca sze odvis-zvissenasztuba z-etim preddosztavkom: leges- AIN 1876, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

práh tudi práih -a m
1. prah, zelo drobni delci snovi: Da bi prekléti teliko Lejt trpeli, Kak je práhá nakli BKM 1789, 453; I prájh ſzo metali na glavé ſzvoje KŠ 1771, 800; Kak vöter noſzi prájh dalecs od zemlé BKM 1789, 186; i práh csi vouki mám BKM 1789, 201; Molte vszi vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10
2. zdrobljeni delci česa: Ž njénoga skorja se naprávi práh AI 1878, 52; i zgoro je te áldov z-drvmi, z-oltárom, ſzprahom vrét KM 1796, 76
3. zemlja, prst, minljivo človeško življenje: dai ſze naiti Meni ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Prájh bodes KŠ 1754, 75; Bo'se! ka ſzam jaſz zemla, prájh, i pepéo KM 1783, 180; Tejlo iſztina, kaj ſzprlmej, More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7; Stere nász, práha szini Ednôk vsze tálnike vcsini KAJ 1848, 109; te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; Moreſze i néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

predrági -a -o prid.
1. predrag: Szlovenſzkomi lüſztvi, jejſztvina predrága SIZ 1807, 36; vſzi, ki ládje májo na mourji, zpredrágoga kráma nyegovoga KŠ 1771, 800; Nega eti blága, Vſza eti nihámo, Csi gli ſzo nam predrága BRM 1823, 339
2. do katerega ima kdo zelo pozitiven odnos: Odküpitel nas predrági BKM 1789, 2; Rejcs tvoja predrága BKM 1789, 2; zadoſztoinoſzt tvoiega predrágoga ſzina SM 1747, 55; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; ſtere ſzi szpredrágom krvjom odküpo KM 1783, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pregr̀di -a -o prid. pregrd, zelo grd: Szamomi Lutheri je 'se vonyalo pregrdo 'sivlejnye nyegovih naszlednikov KOJ 1845, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prekróuto tudi prekróto prisl. zelo, hudo: A düsa mi jeſzte prekrouto ranyena BKM 1789, 201; Kmeſzti ſzo ga odali, Prekroto bicsüvali BKM 1789, 71; ako ſzi vu tejli beté'sen prekrouto SŠ 1796, 84; Hválte nyega dobrôto, Obilna je prekrôto BRM 1823, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prémočen -čna -o prid.
1. premožen, bogat: Vagyonos; prémocsen -a -o KOJ 1833, 180; Ka je prémocsen bio, ſze razmi KŠ 1771, 662; Nika prémocsna dovica je szpoznala KM 1790, 40; Tou je gvusno, ka je nikſoj prémocsnoj i jako Bogá bojécsoj goſzpej piſzani KŠ 1771, 736; Prémocsni grátajo BRM 1823, 6; Vzem prémocsnim tak veli KAJ 1848, 288
2. premočen, zelo močen: Jezus Premocsni KM 1783, 40; Boug Vſzej ſeregouv poglavnik premocſen BKM 1789, 244

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prèrad prisl. prerad, zelo rad: Ár hüda dela preradi csinijo BRM 1823, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prerànjeni -a -o prid. zelo ranjen: Oh moj Jezus preranyeni KM 1783, 270

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prevèliki -a -o prid. prevelik, zelo velik: moj preveliki grejh KMK 1780, 109; ka ſzam, Preveliki Goſzpon SIZ 1807, 46; Tou je csüdo preveliko BKM 1789, 64; Za ono preveliko tvojo poniznoszt KM 1783, 58; Ár on na váſz noſzi preveliko paſzko BKM 1789, 299; Ár je i Kresus meo preveliko blágo SŠ 1796, 91; tüdi palatin szploh preveliko nagneye ká'se k sztranszkonovini KOJ 1914, 117; Vu Jezus Kriſztusa prevelikoj diki SŠ 1796, 62; naj ſze kak ſzprevelikov 'zaloſztyov ne vtopi té tákſi KŠ 1771, 531; náj nám bodo tvoje prevelike moke KM 1783, 77; po'salüvanye za moje prevelike grejhe KM 1783, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

preznáni -a -o prid. zelo znan: Poznana stvár, s svojov preznanov bojéčnostjov [závec] AI 1878, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prežàlosten -tna -o prid. prežalosten, zelo žalosten: Pre'salosztno nyéno düso oszter mecs je prehodo KM 1783, 238

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

punéren -rna -o prid. zelo poln: Vſze naſzládnoſzti pun punéren Lejpi Ográdecz KM 1796, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

razkáčiti se -im se dov. razkačiti se, zelo se razjeziti: Szlovenje náglo sze nerazkácsijo KOJ 1845, 73; Augustinov glavár sze je tak razkácso KOJ 1845, 55
razkáčeni -a -o razkačen, zelo jezen: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. setüje nad Austrio KOJ 1848, 20; Záto Stevan II. razkácseni hiti vu Szervio KOJ 1848, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

razvróučeni -a -o prid. zelo razburjen, jezen: Medtémtoga razvroucseni Kruci Czaszara neposzlühsajo KOJ 1848, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

rogàčica -e ž rožič: I 'zelo je napuniti trbüj ſzvoj zrogacsiczami KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

spàmetivati tudi spàmetüvati -am dov.
1. opaziti: Escse szam nê szpametivala, ka bi sze kaj táksega teknola AIP 1876, br. 10, 5; i gda szam doli pogledno, szam 'zalosztno szpametuvo, ka szo mi bêle lacse tintane bilé AI 1875, br. 2, 7
2. ne pozabiti, spomniti se: kak sze bój zacsne, naj szvêt ne zpámetiva za káksega zroka volo rusz tô szrécsanye 'zelo AIP 1876, br. 8, 2
spàmetüvati se -am se spomniti se: Vu düsne vejſzti zgrüntávanyi ſze moremo ſzpametüvati z-racsúna naſſih ſzmrtnih grejhov KMK 1780, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ščapináti tudi ščapnáti -a -o prid. zelo velik in suh: Vila je tak lepa, scsapnáta bila AIP 1876, br. 2, 6; kakda ino zak potüjejo 'z-nyim scsapináti borôvje KAJ 1870, 87
nájščapinatéjši -a -e največji, najvišji: geto je te najscapinatêsi cslovek na eden klafter visziki KAJ 1870, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

té tá tóu tudi tó kaz. zaim.
I. v pridevniški rabi ta: Ovo té národ je eden KOJ 1833, VIII; Teda veli tomi csloveki KŠ 1771, 38; Sibo tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; Ar jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; ſzam na té csio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; tebé na tom ſzveiti dicsimo SM 1747, 55; kaj je vtim dnévi Kriſztus gori ſztano KŠ 1754, 24; Gda bi ſteo natom ſzvejti, Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; ſtera ſzo na tom ſzvejti KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Glih rávno ſzteim tálom TF 1715, 39; priſztoupila ſzta knyemi tiva ſzlepcza KŠ 1771, 30; raſzrdili ſzo ſze na tiva dvá brata KŠ 1771, 66; vzeme tivi dvej ribici KŠ 1771, 198; Sto ſzo tej ſzinouvje KŠ 1754, 31; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; Zracsúnaj mi naprej téjh knige KŠ 1754, 3; Ki nám je do tej mao, dao BKM 1789, 353; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; V-tejh (varih) szo sze kotali KOJ 1848, 6; ſztimi neimimi jünczi TF 1715, 4; med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8; Kai potribüje ta Zápoved TF 1715, 12; Ta reics Kristusseva SM 1747, 40; Ka dá zdr'závczom té zapouvidi KŠ 1754, 59; Bi bio sors nas vu té blôdnoszti szpári KAJ 1848, 7; ka-ko toi máloi Deczi TF 1715, 8; ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; Ka pa zapovidáva Boug vtoj zapouvidi KŠ 1754, 21; obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov ſze vcſiti TF 1715, 8; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; Z-touv szvojoj dobroutov je vráta goriodpro KOJ 1848, 10; Vcsio náz tetri zapoveidi TF 1715, 12; Té szo escse celô nôve KAJ 1870, 6; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Steri pa tejm ricsém ne vörje KŠ 1754, 210; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Boug náz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; to je moje Teilo SM 1747, 39; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; vtom tákſem ſzpoznanyi náſz povéksávaj KŠ 1771, 846; Nad tejm ſztvorjenyom dabi ſze radüvao SIZ 1807, 7; Ka ſze vcsimo ſztej csüdni dejl KM 1796, 4
II. v samostalniški rabi ta: Pitas sto je te SM 1747, 79; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; Ar je on proti tomi, ſzveiti, bláseni bil SM 1747, 4; Steri, vörje tomi, ſteri je mené poſzlao KŠ 1754, 141; Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4; ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; nátom bojdite, da ſze nájdete vu méri KŠ 1771, 723; Ne zadovoli ſze ſztejm KŠ 1771, A8b; rokou polo'sivſi zatejm na prſzi KMK 1780, 9; ſcse pred tejm toga BKM 1789, 164; Bojtár de, i z-têm, 'ze vsze má KAJ 1870, 9; pa sz-tem z-vrácsi AI 1875, kaz. br. 7; tejva vám vſza na znánye dáta KŠ 1771, 610; Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 8; Tiva dvá ſzta ſzi küpüvala KM 1790, 26; med tejma eden pride KOJ 1833, 142; ſze perti Boug, vſzeim teim TF 1715, 18; tim ſteriſzo naz zbantüvali TF 1715, 29; Boug protivnik i toj, ſtero BKM 1789, 8; katechismus, touie tou krátki návuk vöre TF 1715, 1; Znamenito dugoványe je tou SIZ 1807, 6; tô vſze ſze i v-eti .. nahája BKM 1789, II; liki sze tô previditi dá KAJ 1848, IV; To je po iméni trsztnata vüs AI 1875, kaz. br. 5; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; toga ocsi dolſzki kouvranye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32; je nej potrejbno kaj od toga drügim gúcsati KŠ 1771, 615; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; on, ki je tiva dvá talentoma vzéo KŠ 1771, 85; Eſcse pred tejm toga .. Pri tebi je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; nej li je mogao 'ſiveti, brezi toga, ka bi ſze za druge ſzkrbo KM 1790, 84; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, VI; Za toga volo, csi gli do hüdili KOJ 1833, VI; skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; plemen, toga razločávanje AI 1878, 4; nai vörje tomi kai piſzmo právi TF 1715, 42; Ktomi escse tudi ſzem djáo eden Pridavek KŠ 1754, 8b; Mi lidjé ſzmo ktomi neſzpodobni BKM 1789, 178; doſzta je potrejbno k-tomi, naj z-mele krüh bode KM 1790, 30; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; i tou vörjem kai eto moje delo priétno bode TF 1715, 9; Odkuda znás ti tou SM 1747, 39; Tou doprnásajo kautlarje KŠ 1754, 50; i dén i mejſzecz i leto náto KŠ 1771, 783; dönok je séſzt dnévov na tou odloucso KM 1796, 4; Goszpôd gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Rusz sze na tô trüca AIP 1876, br. 6, 4; ino nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; i vtom iſztine nejga KŠ 1754, 84; bojdi nam v-tom vſzem k-pomôcsi BRM 1823, 3; ſzteim vecs Düſſicz opadnüje TF 1715, 3; i tak ſzem ſztem zadovolen SM 1747, 72; ár ſztejm vadlüjem naj prvo KŠ 1754, 86; I nad tejm ſzo prisli vucseniczke KŠ 1771, 276; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; i, ka ſzo nyemi tá vcsinili KŠ 1771, 307; Jeli vſza tá ti vörjes KMS 1780, B3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

trbǘh tudi trobǘj tudi trbǘj tudi trbǘjh -a m trebuh: Has; cservou, trobüj KOJ 1833, 159; Ki konecz je pogibelnoſzt, ki Boug je trbüjh KŠ 1771, 598; vo je vr'ze 'znyegovoga trbüha KŠ 1754, 51; 'zaloudec (bönya, trobüj) KAJ 1870, 33; do trobüja KOJ 1845, 10; li za trbüjh i 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; I 'zelo je napuniti trbüj ſzvoj KŠ 1771, 233; i kém z kincsom napunis trbüh nyihov TA 1848, 12; s svojimi zádnjimi obročki na trbühi AI 1878, 32; Kretánczi ſzo mányi trbühi KŠ 1771, 658

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

tr̀dno tudi tèrdno prisl. trdno, zelo, neomajno: Jasz szem trüden terdno od zdihávanya ABC 1725, A8a; Vrág okouli hodi onomi proti ſztoite terdno vu vöri SM 1747, 25; nego i to hüdo, ſteroſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; csi vüpazen i vüpanya hválo notri do koncza trdno obdr'zimo KŠ 1771, 675; I jáko trdno ſzo ſze csüdivali KŠ 1771, 125; I rano escse trdno vnocsi gori ſztanovſi vo je ſou KŠ 1771, 105; Za ſteroga volo je trdno káraj KŠ 1771, 658; Zakaj ſze, oh Boug Na nász ſzrdis trdno BKM 1789, 342; Mené je sors trdno orano KAJ 1848, 210; sze je tudi lutherankinyam terdno dopadnilo KOJ (1914), 152; bêsznoga psza sze vszigdár trdno varvati trbê KAJ 1870, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vìsiko tudi vìsoko prisl.
1. visoko: Z-ocsmi ne glédam viſziko BKM 1789, 8; naj mládoga drevja doli ne jej, dokecs viſziko gori zraſzté KM 1790, 80; je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; I plamén je visoko sekao BJ 1886, 9; pren. kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626
2. zelo: Goszpôd bojdi visziko hválen TA 1848, 33; Viſzoko postüvanoga Superintendenta BRM 1823, IV
vìše več, bolj: ki nedás náſz viſse ſzküsávati SM 1747, 56; je namázani ſztoga Sz. Dühá oliom viſſe od vſzej ſztároga zákona prorokouv KŠ 1754, 102; Nej je ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; ár ſzi ti viſſe vſzáke ſztvorjene ſztvári KM 1783, 143; On je vszáko sztvár zvagao, nikaj je nej visse KOJ 1845, 102; Ki, vise szuncsevnoga tráha Prebivajôcs, ravna KAJ 1848, 7
nájvíše najbolj: Bogá naſsega ober vſzei ſztvári nai viſse lübiti SM 1747, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vnéti -a -o prid. vnet, zelo prizadeven: vnetoga plebánusa bo vszako dobro szerce szlavilo KOJ (1914), 194

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vréjli -a -o prid.
1. vrel, ki vre: je vu vrejli oli vr'zeni KŠ 1771, 261; Vu vrejli oli vr'zeni BKM 1789, 328
2. vnet, goreč: Jaſz vrejli bodoucsi vu Bougi KŠ 1771, 410; Bila je vrejla pred deczov vu molitvaj KOJ 1845, 132; i bodoucsi vrejloga dühá KŠ 1771, 399; Küzmics pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti, zacsno je BKM 1789, 3; i ocsiſzto lüſztvo laſztivno vrejlo vu dobri delaj KŠ 1771, 659; mej vrejlo, i ponizno ſzrczé BKM 1789, 6b
vréjli -a -o sam. vreli, zelo vroč: vrejlo jeszti je denok nej dobro KOJ 1833, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zaskók prisl. zelo hitro, takoj: da szo törki zvedli, ka szrbi nemajo vecs sztrlájov, zaszkôk szo na njih vdarili AIP 1876, br. 11, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zastáplati -am nedov. zastopati: naj nemesnyáke zasztápla v-tom AIP 1876, br. 2, 2; Pitajôcsi-zaiméni imé zasztáplajo AIN 1876, 40; ki do po právdi vladársztvo zasztáplali AIP 1876, br. 10, 2; ka eto nyihovo 'zelo naj na szpráviscsi zasztáplata AIP 1876, br. 5, 2
zastáplani -a -o zastopan: ka vszáka krajina naj zastáplana od szvojga poszlavca AIP 1876, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zjedínati se -am se dov. zediniti se, dogovoriti se: nego szo sze znali zjedinati vu zidanyi KOJ 1833, IX
zjedínani -a -o
1. dogovorjen: Eto je tak zjedinano, ka ki je 'zelo AI 1875, br. 2, 2
2. usklajen: szo niti szubsztantivumi, niti verbumi nej zjedinani vu racsúni KOJ 1833, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zlì zlà zlò tudi zéli -a -o prid. hudoben, zloben: kákſa je nyihova zla volja TF 1715, 28; Tou je nasa zla nevernoſzt BKM 1789, 7; Vu meni nikai dobra nej, nego jálnoſzti zlo delo SM 1747, 67; kak zlo i britko je oſztaviti Goſzpodna Bogá KŠ 1754, 75; ali zlo je csloveki, ſteri ſzpákov jej KŠ 1771, 480; Tú'zen kêp zaglédnem povszéd Zéle nepopolnoszti KAJ 1848, 127; Vörui da ne vmoris Csloveka zlim govorjenyem SM 1747, 88; kai bi mi zlov márhov ne pritégli TF 1715, 16; Napunyeni puni zlouv ſegouv KŠ 1771, 449; oberni procs vſze zle hudi SM 1747, 86; La'zlive zle gláſzi ſzi vo zmislávali BKM 1789, 311; Bandi zéli boter KAJ 1870, 79; Vidis szmrti szilo zélo KOJ 1845, 133; vrocsino krajino Szprávla na sztávo zélo KAJ 1848, 359

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

zóub -á m
1. zob: Dens Zoub KMS 1780, A7b; Zoub Fog KM 1790, 92(a); ali v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; i zobjé nyihovi ſzo bili, liki oroszlányov zobjé KŠ 1771, 782; i zobé ti neverni szpoteres TA 1848, 4; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; medved (z-zobmi) grizé
2. v zvezah: zoube si brüsiti obrekovati, opravljati: 'senszke polübili, na stere szo szi szledkar zmirom zobé brüszili KOJ 1848, 7;
vu zoube priti omogočiti, da ga opravljajo: Mojim protivnikom vu nyi zoube priti BKM 1789, 288;
z zobmi škripati zelo se jeziti: Csi zobmi skriplemo KŠ 1754, 37; Povej kak dugo bo's z-zobmi skripao KM 1783, 297;
zoub za zoub če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje: Csüli ſzte, kaj je povejdano: zoub za zoub KŠ 1771, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

želéjnje tudi želénje -a s
1. želja: 'Selejnye KMS 1780, A3; Tákſe 'zelejnye pa dá Sz. Duh vſzrczé KŠ 1771, 439; Medsztave, z-sterov sze nasse 'selejnye oglászijo KOJ 1833, 11; jeli minisztera 'zelênye privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; Ge 'ze nega ſzrczá dobrovolnoga 'zelejnya na dobro KŠ 1771, 436; z-stere szi vszáki od znanoszti 'zelenya 'ziho odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Naſſe neporédno 'zelejnye tájmo KŠ 1754, 62; pobüdjáva 'zelejnye na hüda dela KŠ 1771, 440; vooznanyeno 'zelênye doprneszti obecsajo AI 1875, kaz. br. 2; On nyim je pa na eto želejnye etak odgôvoro BJ 1886, 41; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; od koga ſzo ſz. 'selejnya KM 1783, 101; i prisziljávali na podpiszanye protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128; ka od vogerszkoga sztrána naprêprinesenim 'zelenyam odgovárnyano bode AI 1875, br. 1, 1; i obládajmo naſſa huda 'selejnya KM 1796
2. hrepenenje: 'Selejnye düse v-Nébo KM 1783, 182; Hodi Jezus, me drágo 'selejnye SŠ 1796, 86; te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo v-düsi KAJ 1848, 7; na gorécse 'seljenye moremo ſze pobuditi KMK 1780, 53; Za ono tvoje 'selejnye KM 1783, 58; V-tvojo hi'zo 'zelejnye mám BKM 1789, 5; sze je zdaj 'selejnye pobüdilo vtisztoj Pannonii KOJ 1848, 7; szpuni vsze 'zelénye tvoje TA 1848, 5; zvelikim 'zelejnyem ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; ár je tebé ſzrczé moje z-velikim 'selejnyem csakalo KM 1783, 156; Dávas vernim, Ki jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

želèti -éjm nedov.
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Število zadetkov: 59