akvárij -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑l -a m
avtohtọ̑n -a prid.
dáča2 -e ž
dȋla -e ž
dnȍ -ȁ s
ekumẹ̑na -e ž
ekumẹ̑nski -a prid.
elemȅnt -énta m
geografȋja -e ž
geologȋja -e ž
geometrȋja -e ž
grȕnt grúnta m
grúntati -am nedov.
hȗmus -a m
inozẹ̑mec -mca m
kontinȅnt -énta m
kópen -pna prid.
krompīr -ja m
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.
ledína -e ž
máj1 -a m
mȃmut -a m
nọ́rdijec -jca m
ozẹ̑meljski – glej zémlja
partȇr -ja m
pȋsta -e ž
pȍd1 póda m
podzẹ̑meljski – glej zémlja
pọ̑lje -a s
pozēmeljski – glej zémlja
prȃh -a in prahȗ m
práha -e ž
pȓst2 prstȋ ž
rubrȋka -e ž
sélo -a s
svẹ̑t1 svetȃ m
tartȗf -a m
terakọ̑ta -e ž
terȃn -a m
terárij -a m
terȃsa -e ž
terẹ̑n -a m
teriȇr -ja m
teritọ́rij -a m
tlȁ tál s mn.
tlẹ́ti tlím nedov.
tráta -e ž
tȗrmerik -a m
vesọ̑lje -a s
vȋgred -i ž
zémlja -e ž
zemljepȋs -a m
zmāj -a m