Tiskanje

abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

absolutíst -a m

oblastnik, ki ima vso oblast

SINONIMI:

absolutni vladar, absolutistični vladar

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

razsvetljeni absolutist

GLEJ ŠE SINONIM: oblasten, oblastnež
GLEJ ŠE: oblastnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

absolutízem -zma m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

Metternichov absolutizem

razsvetljeni absolutizem

GLEJ ŠE: režim

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

administratívno

prisl.:

administrativno določene cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aether sulfuricus -thra -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

agaricín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aktualízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

álbar éllo -- -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

albižán -a m

zgod. pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte

SINONIMI:

knj.izroč. albigenz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

aliánsa -e ž (ȃ)
zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso; član alianse
♦ zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza
// zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aliánsa -e [ija] ž (ȃ) zgod. Sveta ~ |zveza držav|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

alkimíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́)
zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

alód -a m

zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti

SINONIMI:

zgod. alodialna posest, zgod. alodij

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

alóe vêra gél -- -- -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

alój -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

amanuénzis -a m, člov. (ẹ̑) zgod. ~ v knjižnici |pomočnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ámfora -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

amóniak gúmi -- -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

amónijev linimènt -ega -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ampúla -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aneksíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok
♦ zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

angléški oblíž -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ánšlus -a m (ȃ) zgod. |priključitev Avstrije k Nemčiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

antánta -e ž (ȃ)
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

antánta -e ž (ȃ) zgod. velika ~ |meddržavna zveza|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

antidotárij -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ántikomintêrnski -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki je proti kominterni: antikominternsko delovanje
♦ zgod. antikominternski pakt pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

antimónovo víno -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

apnéna vôda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

apníca -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ápno -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

arábsko kadílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

areopág -a m (ȃ)
zgod. najvišje sodišče v starih Atenah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

arimán -a m (ȃ)
zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

armáda -e ž

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

jugoslovanska armada

GLEJ ŠE SINONIM: veliko3, vojska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

aromatarius -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aromátična vôda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aromátični elektuárij -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aromátični kís -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aromátični špírit -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

aromátično mazílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

asánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

avgúst3 -a m (ȗ)
zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

avgústa -e ž (ȗ)
zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ávstro- prvi del zvez (ȃ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

avtodafé -êja m z -em pojm. (ẹ̑ ȇ) zgod. |razglasitev, izvršitev sodbe inkvizicijskega sodišča|; izobr. |sežig knjig(e) iz političnih razlogov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Babilónija -e ž, zem. i. (ọ́) zgod. |država v južni Mezopotamiji|: v ~i
babilónski -a -o (ọ̑) zgod.
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónčev -a -o (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

balkánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejene
♦ šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912–1913; vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

balkánski -a -o (ȃ) ~a država; slabš. ~e razmere |brez pravnega reda|; zgod. ~e vojne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bán -a m (ȃ)
v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine
♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

barbár -a m, člov. (ȃ) zgod. vdori ~ov; slabš. |nekulturen, surov človek|
barbárka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

barbárstvo -a s (ȃ)
neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

barbárstvo -a s, pojm. (ȃ) zgod. obdobje ~a; števn., slabš. vojaška ~a |nekulturna, surova dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

basálnik -a [u̯n] m (ȃ) zgod. |palica za nabijanje pušk, topov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bataljón -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

jurišni bataljon

pohodni bataljon

GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

béla gálica -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béla glína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béla kréda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béli arzénik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béli svínčev oblíž -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béli svínec -ega -nca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

béli vitriól -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bélo mazílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Benéška repúblika -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ú) zgod. v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

benéški terpentín -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bénzoa -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

benzoinírana svínjska mást -e -e mastí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

berlínsko módro -ega -ega s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju

Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Betánija -e ž, zem. i. (á; ȃ) zgod. |kraj v Palestini|
betánijski -a -o (á; ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bítka -e ž (ȋ)
1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka
♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu
2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; v socializmu zaključna bitka za izpolnitev letnega plana
● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bljúvna sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bogoslúžje -a s, pojm. (ȗ) opravljati ~; zgod. slovansko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bòj bôja m (ȍ ó)
1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj
● smrtni boj umiranje, agonija
2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi
3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice živali; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bòj bôja m

1.

spopad nasprotnikov, navadno oboroženih

SINONIMI:

borba, zastar. bor3

2.

prizadevanje za dosego določenega namena

SINONIMI:

borba, ekspr. bitka, knj.izroč. borjenje

3.

spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade

SINONIMI:

oboroženi boj, vojaški spopad, borba, star. bojevanje, ekspr. bojni hrup, pesn. bojni krik, zastar. bor3, ekspr. krvavi boj, ekspr. krvavi spopad, ekspr. morija, publ. oboroženi obračun, voj. oboroženi spopad, voj. ogenj

GLEJ ŠE: bojevati se, bojevati se, bojevati se, bojevati se, umiranje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

bojévnik -a m (ẹ̑)
knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma
♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑)
1. športnik, ki se ukvarja z boksom: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije
2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bóraks -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bórec -rca m

kdor si vneto, vztrajno prizadeva za kaj

SINONIMI:

bojevnik, zastar. bojnik, star. borilec, zastar. boritelj, knj.izroč. pobornik

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

borec prekomorskih brigad

Maistrov borec

GLEJ ŠE SINONIM: vojak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

brámbovec -vca m (á)
nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev
♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije
// star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brátovska lekárna -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brátstvo -a s (ȃ)
razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti nekdaj od Ljubljane do Djevdjelije
♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brátstvo -a s

zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi

SINONIMI:

zgod. fratrija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brézov katrán -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brínov katrán -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brumaire -a [brimêr] m (ȇ)
zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

búkov katrán -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

burgúndska smôla -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Burrowa solubléta -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

búrš -a m z -em člov. (ȗ) zgod. |član nemškega visokošolskega društva; vojak|
búršev -a -o (ȗ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

buršák -a m, člov. (á) zgod. burš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

búrševski -a -o (ȗ) zgod. ~a izzivanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

búrševstvo -a s, pojm. (ȗ) zgod. nemško ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

buržoazíja -e ž

zgod. ekonomsko in politično vladajoči razred v kapitalizmu

SINONIMI:

zgod. buržoazni razred, knj.izroč. buržujstvo, zgod. meščanstvo

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

drobna buržoazija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

buržoázni -a -o prid.

zgod. ki je v zvezi z buržoazijo

SINONIMI:

zgod. buržoazijski, zgod. buržujski

GLEJ ŠE: buržoazija, demokracija, revolucija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

buržúj -a m

zgod. pripadnik buržoazije

SINONIMI:

knj.izroč. buržoa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

calcaria muriatica -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

celínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na celino: Švica je celinska država
♦ geogr. celinsko podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

célozemlják -a m, člov. (ẹ́/ẹ̑á) pravn., zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cénzor -ja m (ẹ̑)
kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor
♦ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cénzor -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cenzúra -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cénzus -a m (ẹ̑)
1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
// publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino
2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cérkev -kve ž

1.

stavba, namenjena za krščansko bogoslužje

SINONIMI:

star. božja veža, star. božji hram, star. božji krov, arhit. cerkvena stavba, vznes. hiša božja

2.

skupnost pripadnikov posamezne krščanske veroizpovedi

SINONIMI:

krščanska cerkev, vznes. Gospodov vinograd, vznes. vinograd Gospodov

GLEJ ŠE: stolnica1, izobčenje, izobčiti, nezaželen2, tiho2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

cézar -ja m (ẹ̑)
1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev
2. cesar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ī)
zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cézaropapízem -zma m, pojm. (ẹ̑í) zgod. |vladavina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cimír -ja m s -em (ȋ) zgod. |šlemni okras|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cinabarít -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cínkov cvét -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cinóber -bra m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Cisalpínska Gálija -e -e ž, zem. i. (ȋ á) zgod. |Galija na južni strani Alp|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

civilizácija -e ž (á)
skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije
// posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja
♦ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

confectionarius -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cremor tartari -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čájka2 -e ž (ȃ) zgod. |majhna kozaška ladja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čartíst tudi chartist -a [čartíst] m (ȋ)
zgod. pristaš čartizma: angleški čartisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čartíst -a m, člov. (ȋ) zgod. |pripadnik čartizma|
čartístka -e ž, člov. (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čartístičen -čna -o (í)
čartístični -a -o (í) zgod. ~o gibanje
čartístičnost -i ž, pojm. (í) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čartízem tudi chartizem -zma [čartízəm] m (ī)
zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čartízem -zma m, pojm. (í) zgod. |delavsko gibanje v Angliji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čéka -e ž (ẹ̑) zgod. |represivno telo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čekíst -a m, člov. (í) zgod. |pripadnik čeke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čekístičen -čna -o (í) zgod.
čekístični -a -o (í) ~a organizacija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čêlnik -a m (ȇ)
kdor je na čelu skupine ljudi, živali: kolona je pogosto menjala čelnika
♦ etn. širok vezen rob pri avbi; vet. čelni jermen pri uzdi in oglavniku; zgod. starešina v rodovno-plemenski družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Čéškoslováška -e ž, zem. i. (ẹ̑ȃ) zgod.
čéškoslováški -a -o (ẹ̑ȃ) zgod.
Čéhoslovák -a m, preb. i. (ẹ̑ȃ) zgod.
Čéhoslovákinja -e ž, preb. i. (ẹ̑ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čéta -e ž

osnovna vojaška enota iz več vodov

SINONIMI:

ekspr. četica

GLEJ ŠE: premik, premik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

četáš -a m (á)
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

četáš -a m s -em člov. (á) zgod. srbski ~i
četášev -a -o (á) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čétnik -a m (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki
♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čétnik -a m, člov. (ẹ̑) zgod.
čétnica -e ž, člov. (ẹ̑) zgod.
čétničin -a -o (ẹ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čétnik -a m

zgod. pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića

SINONIMI:

ekspr. mihajlovičevec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

čétniški -a -o (ẹ̑) zgod. ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čétništvo -a s, pojm. (ẹ̑) zgod. ~ v Srbiji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

četŕtzemlják -a m, člov. (ȓá) pravn., zgod. |lastnik četrtine grunta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čévelj -vlja m (ẹ̑)
1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez
● ekspr. dati koga na čevelj odsloviti, odpustiti ga; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
// nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami
2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji
3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja
// nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren)
♦ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čitálnica -e ž (ȃ) časopisna ~; zgod. pomen narodnih čitalnic

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čitálničar -ja m s -em člov. (ȃ) zgod.
čitálničarka -e ž, člov. (ȃ) zgod.
čitálničarjev -a -o (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čitálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven
♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čitálništvo -a s, pojm. (ȃ) zgod. doba ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čítluk -a m (ȋ)
zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čívčija -e m (ȋ)
zgod. kmet, zakupnik čitluka:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

črepínjski -a -o prid. (ȋ)
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

črepínjski -a -o (ȋ) zgod. ~a sodba ostrakizem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

črnovójnik -a m, člov. (ọ̑) zgod. vpoklic ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

črnovójniški -a -o (ọ̑) zgod. ~ polk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dáhija -e m (á)
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dajátev -tve ž

kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah

SINONIMI:

knj.izroč. breme, knj.izroč. kontribucija, zgod. tribut

GLEJ ŠE: odškodnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

dámar -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

danuncijáda -e ž, pojm. (ȃ) zgod. reška ~ |osvajalni pohod D'Annunzia|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

davílen -lna -o prid. (ȋ)
ki davi: davilni krči
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dêblo -a s (é)
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dêblo -a s

olesenelo steblo dreves

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

genealoško deblo

GLEJ ŠE SINONIM: osnova
GLEJ ŠE: rodovnik, rodovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

decemvír tudi decémvir -a m (ȋ; ẹ̑)
zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

decemvír -a m, člov. (ȋ) zgod. |član decemvirata|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

decemvirát -a m (ȃ)
zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

decemvirát -a m (ȃ) zgod. |deseterica vladajočih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

déden -dna -o prid. (ẹ̄)
ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; pravn. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska

dédno

prisl.:

dedno obremenjen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

defenestrácija -e ž, pojm. (á) zgod. ~ v Pragi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

defenestrírati -am dvovid., nedov. -ajóč (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dekáda -e ž (ȃ)
doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja
♦ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

deklarácija -e ž

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

majska deklaracija

GLEJ ŠE SINONIM: izjava
GLEJ ŠE: napoved, napoved, prijava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

deklaracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze
♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dekretál -a m (ȃ) zgod. knjiga ~ov |papeških odlokov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dekretálije -ij ž mn. (á ȃ) zgod. |zbirka dekretalov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dekúrija -e ž (ú) zgod. ~ vojakov desetina; |rimski upravni oddelek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dekúrion -a [ijo] m, člov. (ú; ȗ) zgod. |rimski poveljnik; svétnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

délavec -vca m

kdor poklicno opravlja kako fizično delo; kdor opravlja kako delo sploh

SINONIMI:

ekspr. delavček, publ. delovna moč, neknj. pog. šihtar

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

administrativni delavec

cestni delavec

filmski delavec

fužinarski delavec

fizični delavec

gostinski delavec

gozdarski delavec

gradbeni delavec

honorarni delavec

kulturni delavec

letališki delavec

metalurški delavec

mezdni delavec

muzealski delavec

operativni delavec

pisarniški delavec

pristaniški delavec

progovni delavec

prosvetni delavec

radijski delavec

sezonski delavec

režijski delavec

televizijski delavec

terenski delavec

tovarniški delavec

turistični delavec

GLEJ ŠE: intelektualec, intelektualec, intelektualec, najemnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

Demokrátična federatívna Jugoslávija -e -e -e ž, zem. i. (á ȋ á) zgod. v ~i ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

denárič -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

krvavi denarič

GLEJ ŠE SINONIM: novčič

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

desétdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja deset dni: desetdnevni rok za pritožbo; desetdnevne počitnice
♦ zgod. desetdnevna vojna vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991; osamosvojitvena vojna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

desetínar -ja m z -em člov. (ȋ) zgod. |izterjevalec desetine|
desetínarjev -a -o (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

desetínec -nca m z -em člov. (ȋ) zgod. |dajalec desetine|
desetínčev -a -o (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

desetíniti -im nedov. desetínjenje (í ȋ) zgod. |pobirati desetino; dajati desetino|: kaj ~ vino; desetiniti komu/čemu ~ graščaku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

desetínski -a -o (ȋ) zgod. ~a pravica; mat. ~o število |decimalno|
desetínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dèska -e in deskà -è [dəska] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̄; ȁ ȅ)
1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
3. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje
4. v zvezi snežna deska deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic: proizvodnja snežnih desk; vožnja s snežno desko; smuči, snežne deske, vezi in smučarski čevlji priznanih blagovnih znamk
5. v zvezi jadralna deska deska, navadno iz umetne snovi, z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra: izdelovanje jadralnih desk; stati na jadralni deski; s čolni in jadralnimi deskami so krožili okoli rta
6. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / šah. žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec
7. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

despót -a m (ọ̑)
1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459
2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

despotovína -e ž (í)
v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva
♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

devetína -e ž (í)
del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino
♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

devíca -e ž (í)
1. ženska, ki še ni imela spolnih odnosov: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica
2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic
♦ rel. devica Marija mati Jezusa Kristusa; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani
3. kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica
● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra
♦ astron. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é)
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

deželàn in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m (ȁ á; ȃ)
1. kdor živi na deželi: meščani in deželani
// star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce
2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

deželàn -ána in deželán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) selitev ~ov v mesta; zgod. kranjski ~
deželánka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

deželánstvo tudi deželjánstvo -a s (ȃ) zgod.
1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo
2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlen -lna -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlen -lna -o (é; ȇ)
dežêlni -a -o (é; ȇ) ~ jezik; zgod. ~ knez
dežêlnost -i ž, pojm. (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dežêlno gledalíšče -ega -a s, stvar. i. (é í; ȇ í) zgod. |ljubljansko gledališče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnoknéžji -a -e (é/ȇẹ́; é/ȇẹ̑) zgod. ~ absolutizem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnosóden -dna -o (é/ȇọ́)
dežêlnosódni -a -o (é/ȇọ́) zgod. ~ svetnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnosódski -a -o prid. (ē-ọ̑)
zgod., v zvezi deželnosodska veča, v fevdalizmu veča, ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnosódski -a -o (é/ȇọ̑) zgod. ~a veča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnostanôvski -a -o (é/ȇó; é/ȇȏ) zgod. ~ odbor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlnozbórski -a -o (é/ȇọ̑) zgod. ~i poslanci
dežêlnozbórskost -i ž, pojm. (é/ȇọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dežêlski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka
♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki
b) star. deželski učitelj podeželski
c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diadóh -a m (ọ̑)
nav. mn., zgod. vsak od vojskovodij Aleksandra Velikega, ki so si po njegovi smrti razdelili državo: boji diadohov; pren. Heglovi diadohi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diadóški -a -o [ija] (ọ̑) zgod. ~a doba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diecéza -e ž (ẹ̑)
1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota Katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diecéza -e [ije] ž (ẹ̑) škofija; zgod. |upravna enota|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diktátor -ja m (ȃ)
kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator
● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode
♦ zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diktatúra -e ž (ȗ)
1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura
// publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature
2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru
♦ diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dìm díma m (ȉ í)
plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima
// ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov
● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diplóma -e ž (ọ̑)
1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma
● pog. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje
2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo
3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana
♦ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dipplovo živálsko ólje -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

direktórij -a m (ọ́)
1. skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu, imenik: glavni direktorij; preiskovanje direktorijev na disku; seznam direktorijev
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dispenzatórij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diurétična sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dívan2 tudi diván -a m (ȋ; ȃ)
zgod. državni svet v muslimanskih deželah: sultanov divan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dívan2 -a tudi diván -a m (ȋ; ȃ) zgod. |turški državni svet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

divjáštvo -a s (ȃ)
slabš. divjaško početje ali dejanje: kar počne, je pravo divjaštvo; divjaštva tujih vojakov
// lastnost divjega, divjaškega človeka: drži se ga še divjaštvo in surovost
♦ zgod. divjaštvo po Morganu in Engelsu prva stopnja v razvoju človeške družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dobrovóljec -jca m (ọ̑)
star. kdor stopi prostovoljno v vojsko; prostovoljec: bitke se je udeležil kot dobrovoljec
♦ zgod. solunski dobrovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dodátek -tka m

1.

kar se da (k) čemu zraven, povrhu

SINONIMI:

knj.izroč. pridatek, knj.izroč. pridavek, star. priklada

2.

kar se da (k) čemu na koncu

SINONIMI:

pristavek, knj.izroč. aneks, knj.izroč. dostavek, zastar. prilog

3.

kar se doda k rednim prejemkom, k plači

SINONIMI:

doklada, knj.izroč. pribitek, zastar. pridav, zastar. priklad

GLEJ ŠE: aditiv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

dofén -a m, člov. (ẹ̑) zgod. |francoski prestolonaslednik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dogódek -dka m (ọ̑)
kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek
● ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma
♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je vojaštvo streljalo na demonstrante
// ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dolomítska izjáva -e -e ž, stvar. i. (ȋ ȃ) zgod. |politična izjava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dómec -mca m (ọ̑)
zgod., v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, zlasti v mestu: kupiti domec na javni dražbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dómec -mca m z -em (ọ̑) zgod. |zemljišče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doména -e ž (ẹ̑)
1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je domena ministrstva / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov
2. del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav rač. domensko ime: registrirati, zakupiti domeno; spletna domena
3. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doména -e ž (ẹ́) ~ njegovega delovanja je jezikoslovje; zgod. |posest|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doménski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a uprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doméstik -a m, člov. (ẹ́; ẹ̑) zgod. |rimski stražar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

domestikálen -lna -o prid. (ȃ)
pravn., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

domestikálen -lna -o (ȃ) zgod.
domestikálni -a -o (ȃ) ~i dohodki deželnih stanov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dominát -a m (ȃ)
zgod. doba absolutne monarhije v rimskem cesarstvu od Dioklecijana naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dominát -a m, pojm. (ȃ) zgod. |doba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

domínij -a m (í)
politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki
♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

domínij -a m z -em pojm. (í) izgubljati ~ v nerazvitem svetu oblast, gospostvo; zgod. zemljiško gospostvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dominikálen -lna -o prid. (ȃ)
zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

domobránstvo -a s (ȃ)
1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej: formiranje domobranstva
// redna vojska v Nezavisni državi Hrvatski: razpad domobranstva ob koncu vojne
2. zgod. deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dôverjev prášek -ega -ška m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dragonáda -e ž (ȃ)
zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dragonáda -e ž, pojm. (ȃ) zgod. |nasilno pokatoličevanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dráhma -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dramátično drúštvo -ega -a s, stvar. i. (á ȗ) zgod. |prva slovenska gledališka organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dramátik -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dramatúrg -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drédnot -a m (ẹ̑) zgod. |vojna ladja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni

drúgi

-a -o

1.

samostalniška oblika od drugi:

drugi je večji od prvega

●

prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič

2.

navadno v zvezi z eden

izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu:

eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje

/ eni se smejejo, drugi jokajo

/ ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji

//

v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drúštvo -a s (ȗ)
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, športno, turistično društvo; društvo pisateljev / Društvo prijateljev mladine
♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drúštvo -a s

organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih

SINONIMI:

zastar. druščina, ekspr. društvece

GLEJ ŠE SINONIM: družba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

Drúštvo národov -a ~ s, stvar. i. (ȗ á) zgod. |evropska organizacija držav|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Drúžba sv. Ciríla in Metóda -e ~ ~ ~ ~ ž, stvar. i. (ȗ ẹ́ ȋ ọ̑) zgod. |narodnoobrambna šolska organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

družína -e ž (í)
1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine
// skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino
// eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

družínik -a m (ȋ)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi: sodišče pri štabu družinikov je kaznovalo kršilce javnega reda
♦ zgod. pripadnik oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

družínik -a m, člov. (ȋ) zgod. |oborožen spremljevalec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

držáva -e ž (ȃ)
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / pravna država v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj
// ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država
2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev Cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi
// pog. državni aparat: država je razpisala koncesijo za mesta v domovih za starostnike; država ga štipendira
♦ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

držáva -e ž

organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast

SINONIMI:

publ. dežela, ekspr. državica, knj.izroč. državno občestvo

GLEJ ŠE: aparat, despotija, federacija, federacija, federacija, federacija, kraljevina, monarhija, monarhija, republika, sestanek, skupnost, skupnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

Držáva Slovéncev, Hrvátov in Sŕbov -e ~ ~ ~ ~ ž, zem. i. (ȃ ẹ́ á ȓ) zgod. v ~i ~ ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dualízem -zma m (ū)
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem – romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta
2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo
♦ lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; pravn. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varnostne ukrepe; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Dúbrovniška repúblika -e -e ž, zem. i. (ȗ ú) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duhôvščina -e ž

duhovniki kot skupnost

SINONIMI:

duhovništvo, knj.izroč. kler, slabš. popovstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

dúnajski lajšálni napòj -ega -ega -ôja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duumvír tudi duúmvir -a m (ȋ; ȗ)
zgod. član duumvirata:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duumvír -a m, člov. (ȋ) zgod. |član duumvirata|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duumvirát -a m (ȃ)
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duumvirát -a m, pojm. (ȃ) zgod. |rimsko dvovladje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

duumvírski -a -o (ȋ) zgod. ~a ureditev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvanajsták -a m (á)
1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka
2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake
3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvanajsták1 -a m živ. (á) ustreliti ~a |jelena|; člov., zgod. posvet ~ov |mestnih svetovalcev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvanajstíja -e ž (ȋ)
zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvanajstíja -e ž (ȋ) zgod. |dvanajstčlansko sodišče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvójna sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvorána -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvórec -rca m (ọ̑)
večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec
// ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec
♦ zgod. deželni dvorec v stari Avstriji uradno poslopje deželne stanovske, pozneje deželne avtonomne uprave; strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dvórno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

edíkt -a m (ȋ)
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti: edikt proti reformaciji
2. pravn. uradni razglas, uradni oklic:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

edíkt -a m (ȋ) zgod. |predpis|; pravn. uradni razglas, uradni oklic

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

edíl -a m (ȋ)
zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu: edil je slovesno odprl gladiatorske igre; izvolili so ga za edila; najprej je bil kvestor, nato edil in šele potem pretor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

edíl -a m, člov. (ȋ) zgod. |visoki rimski uradnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

efór -a m (ọ̑)
zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

efór -ja m z -em člov. (ọ̑) zgod. |špartanski nadzornik javnega življenja|
efórjev -a -o (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ekonomízem -zma m (ī)
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma
♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

eksárh -a m (ȃ)
1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh
2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

eksarhát -a m (ȃ)
1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu: bolgarski eksarhat
2. zgod. ozemlje bizantinske države, podrejeno eksarhu: trgovske zveze med eksarhatom in Bizancem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elaeos. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elástik -a m (á)
1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastiki in radikali
2. nav. ekspr. elastičen politik:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elástik -a m, člov. (á) zgod. |privrženec Šukljetove frakcije|; poud. |prilagodljiv politik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elástik -a m

zgod. pristaš zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja

SINONIMI:

zgod. elastikar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

elástikar -ja m (á)
zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastikarji in radikali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elástikar -ja m z -em člov. (á) zgod. |privrženec Šukljetove frakcije|; poud. |prilagodljiv politik|
elástikarjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elektuárij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

elémi -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

eliksír -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

emfitévza -e ž (ẹ̑)
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

emoliéntno mazílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

empirevmátično ólje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Enobesedna imena ustanov

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

eozót -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

etatízem -zma m (ī)
sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji
♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje
// nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fáktor2 -ja in faktór -ja m s -em člov. (á; ọ̑) zgod. |vodja dela v tiskarni|
fáktorjev -a -o in faktórjev -a -o (á; ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Fáros -a m, zem. i. (ȃ) zgod. |otok pred Aleksandrijo|: na ~u
fároški -a -o (ȃ) zgod.
Farošàn -ána in Farošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) zgod.
Farošánka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fébruarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije
♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija revolucija februarja 1848 v Franciji; revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta februarja 1917 v carski Rusiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

federát -a m (ȃ)
zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

federát -a m, člov. (ȃ) zgod. |rimski vojak barbarske enote|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

féldvébel -bla m, člov. (ẹ̑ẹ́) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

féldvébelski -a -o [bə] (ẹ̑ẹ́) zgod. ~ čin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

felibríst -a m, člov. (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

feloníja -e ž (ȋ)
zgod. nezvestoba v fevdnem razmerju: viteška čast ni dopuščala felonije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

feloníja -e ž, pojm. (ȋ) zgod. |izdaja, nezvestoba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fêrman tudi fermán -a m (ȇ; ȃ)
1. zgod. pisni ukaz, odlok turškega sultana: izdati ferman
2. ekspr. odredba, ukaz: tega ni mogoče ukiniti enostavno s fermanom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fevdálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država
♦ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

févden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na fevd: fevdno razmerje / fevdna posestva
♦ zgod. fevdni gospod kdor ima pravico podeljevati fevde; fevdna pravica pravica podeljevanja fevdov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

févdnik -a m (ẹ̑)
zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

févdnik -a m, člov. (ẹ̑) zgod. |uživalec fevda|
févdnica -e ž, člov. (ẹ̑) zgod.
févdničin -a -o (ẹ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

févdništvo -a s, pojm. (ẹ̑) zgod. |zemljiško posestništvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Filharmónična drúžba -e -e ž, stvar. i. (ọ́ ȗ) zgod. |glasbeno združenje v Ljubljani|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

filibúster -tra m, člov. (ú) zgod. |gusar in tihotapec|; polit. |govor, s katerim poskuša poslanec preprečiti sprejetje zakona|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

flagelánt -a m, člov. (á; ȃ á) zgod. bičar
flagelántka -e ž, člov. (ȃ) zgod. bičarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

flagelántski -a -o (á; ȃ) zgod. ~a sekta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

flagelántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) zgod. bičarstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

flavédo -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fl. dr. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

floreál -a m (ȃ) zgod. |francosko revolucijsko ime za april|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fl. oz. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fl. sc. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fólksdójčer -ja m s -em člov. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) zgod. |zunaj Nemčije živeči Nemec|
fólksdójčerica -e ž, člov. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
fólksdójčerjev -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
fólksdójčeričin -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Fowlerjeva raztopína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frájtar -ja m s -em člov. (ȃ) zgod.
frájtarjev -a -o (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

framasón tudi framazón -a m (ọ̑)
zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason
// zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

framasónstvo tudi framazónstvo -a s (ọ̑)
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo: razvoj framasonstva v evropskih deželah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

franciscêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca I.: franciscejska reakcija
♦ zgod. franciscejski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Franca I.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

francóski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
// v zvezi francoska štruca dolga ozka štruca (kruha): narezana, prerezana francoska štruca; polnjena, popečena francoska štruca; hrustljava francoska štruca z maslom, pašteto; rezine francoske štruce
♦ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji

francósko

prisl.:

govoriti (po) francosko

●

pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkfurtarica -e ž (ȃ) zgod. |vsenemška zastava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkfurtarski -a -o (ȃ) zgod. ~e zastavice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkovec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkovec -vca m s -em člov. (ȃ) zgod. |član hrvaške stranke prava|
fránkovka -e ž, člov. (ȃ) zgod.
fránkovčev -a -o (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkovski -a -o (ȃ) zgod. ~a separatistična prizadevanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fránkovstvo -a s, pojm. (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fratríja -e ž (ȋ)
zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi; bratstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fratríja -e ž (ȋ) zgod. bratstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frónda -e ž (ọ̑)
zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frónda -e ž, pojm. (ọ̑) zgod. |politična opozicija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frondêr -ja m s -em člov. (ȇ) zgod.
frondêrjev -a -o (ȇ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frónta -e ž (ọ̑)
1. območje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
// publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
♦ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fróntno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fróntovec -vca m

zgod. član Osvobodilne fronte med vojno in prva leta po 1945

SINONIMI:

zgod. frontaš, zgod. oefar, zgod. oefovec, zgod. ofar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

fúnt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fužína -e ž (í; ȋ) zgod. |talilnica železa|: železo iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fužínar -ja m s -em člov. (ȋ) zgod. |delavec; lastnik|; redk. železar
fužínarka -e ž, člov. (ȋ)
fužínarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fužínarstvo -a s, pojm. (ȋ) zgod. |talilništvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gála -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

galbánum -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Gálija -e ž, zem. i. (á) zgod. |območje med Renom, Alpami in Pireneji|: v ~i
gálski -a -o (ȃ) zgod.
Gálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) zgod.
Gálka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod.
Gálčev -a -o (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Galilêja -e ž, zem. i. (ȇ) zgod. |del Palestine|: v ~i
galilêjski -a -o (ȇ) zgod.
Galilêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ) zgod.
Galilêjka -e ž, preb. i. (ȇ) zgod.
Galilêjčev -a -o (ȇ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

galón -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

galún -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gárda -e ž (ȃ)
1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda
2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej
♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848
3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gárda -e ž (ȃ) služiti v kraljevi ~i; zgod. bela ~; poud. ~ mladih pisateljev |skupina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

garibaldínec -nca m

zgod. pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije

SINONIMI:

ekspr. rdečesrajčnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gastáld -a m (ȃ)
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gastáld -a m, člov. (ȃ) zgod. |upravitelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gastaldíja -e ž (ȋ)
zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu: tolminska gastaldija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gastaldíja -e ž (ȋ) zgod. |zemljiška upravna enota|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gašêno ápno -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

genealóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave
♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

generalát -a m (ȃ)
zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

generalát -a m (ȃ) zgod. |ozemlje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

géns -a m (ẹ̑)
zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod1: prepoved ženitve med člani gensa
// pri starih Rimljanih skupnost več družin, povezanih z istim imenom:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

géns -a m (ẹ̑) zgod. rod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gentílen -lna -o prid. (ȋ)
zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gentílen -lna -o (ȋ) zgod. rodoven
gentílni -a -o (ȋ) ~a skupnost
gentílnost -i ž, pojm. (ȋ) zgod. rodovnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gerónt -a m (ọ̑)
zgod. član geruzije:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gerónt -a m, člov. (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gerontokracíja -e ž, pojm. (ȋ) zgod. |vladavina starih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

geruzíja -e ž (ȋ)
zgod. državni zbor starejših mož v stari Šparti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

geruzíja -e ž (ȋ) zgod. |svet starih v Šparti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

geruzíjski -a -o (ȋ) zgod. ~ posvet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

géz -a m (ẹ̑)
zgod. pripadnik nizozemskega osvobodilnega gibanja proti Špancem v 16. stoletju:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gibelín -a m (ȋ)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gibelín -a m, člov. (ȋ) zgod. |privrženec italijanske cesarske politike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gibelínski -a -o (ȋ) zgod. ~a stranka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gibelínstvo -a s, pojm. (ȋ) zgod. |gibanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Gláuberjeva sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

glavár -ja m (á)
star. poglavar: proglasil se je za glavarja; plemenski glavarji / glavar hajduške čete / okrajni glavar v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

glavár -ja m z -em člov. (á) star. poglavar; zgod. deželni ~
glavaríca -e ž, člov. (í) star.: poglavarka; glavarjeva žena
glavárjev -a -o (á)
glavaríčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górna -e ž (ọ̑)
zgod. gorščina: plačevanje gorne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górnik1 -a m (ọ̑)
1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov
2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górnik1 -a m, člov. (ọ̑) zgod. |nadzornik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gornína -e ž (ī)
zgod. gorščina: plačevati, pobirati gornino; dal je deset veder gornine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gornína -e ž (í) zgod. gorščina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górniški -a -o (ọ̑) zgod. ~ urad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górščina -e ž (ọ̑)
zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt ali vino: dajati, pobirati gorščino; odprava gorščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górščina -e ž (ọ̑) zgod. |dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

górščina -e ž

zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt, vino

SINONIMI:

zgod. gorna, zgod. gornina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gospód -a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑)
1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik
2. v meščanskem okolju mož, soprog: izročite, prosim, to vašemu gospodu; se je gospod že vrnil?
// delodajalec, gospodar: gospod mi je naročil, naj zaklenem; naš gospod je zelo prijazen
3. zlasti v kmečkem okolju duhovnik: za gospoda študira; pogreb z dvema gospodoma / star. duhovni gospod
4. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom moški, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: tvoj prijatelj je res gospod; ta je pa pravi gospod
// moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati: to boš moral že sam opraviti, on je gospod; z gospodom bi se rada poročila, kmeta ne mara
5. nekdaj pripadnik plemiškega ali meščanskega sloja: grajski gospod; visoki mestni gospodje
6. rel. Kristus, Bog: Gospod se te bo usmilil; zaupati v Gospoda / Gospod Bog
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen; vznes. Gospod ga je poklical k sebi umrl je; iti, poslati po gospoda zlasti v kmečkem okolju po duhovnika, da bi podelil bolniku zakrament(e) za umirajoče; vznes. zaspati v Gospodu umreti
♦ zgod. fevdalni ali zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; fevdni gospod; gorski gospod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gospód1 -a m

1.

spoštljivo poimenovanje za odraslega moškega

SINONIMI:

ekspr. gospodek, nar. gospon, iron. gospošček, nar. šinjor, nar. šjor

2.

tako poimenovanje kot pristavek k imenu

SINONIMI:

nar. gospon, nar. šinjor, nar. šjor

3.

pripadnik socialno uglednejšega, bogatejšega družbenega sloja

SINONIMI:

knj.izroč. imenitnež, knj.izroč. imenitnik, knj.izroč. odličnik

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

gorski gospod

zemljiški gospod

GLEJ ŠE SINONIM: delodajalec, duhovnik, gospodar, moški1, mož
GLEJ ŠE: duhovnik, duhovnik, mladenič, reverend

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gospôda -e ž (ó)
1. nekdaj pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja: gospoda je bila skoraj vsa potujčena; služil je pri gospodi; grajska gospoda; prišlo je tudi mnogo gospode iz mesta / star., s povedkom v množini moškega spola: gospoda so se znali izvrstno kratkočasiti; gospoda so zelo zahtevni
♦ zgod. zemljiška gospoda do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastniki zemlje s podložniki
2. ekspr. ljudje, ki udobno živijo in jim ni treba (fizično) delati: tej sosedovi gospodi je pa res dobro / imajo se za gospodo / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gospóstvo1 tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gospóstvo -a tudi gospôstvo -a s, pojm. (ọ̑; ó; ȏ) politično ~; ~ vladajočega razreda gospodovanje, vladanje; števn., zgod. zemljiško ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gospóstvo1 -a s

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

zemljiško gospostvo

GLEJ ŠE SINONIM: gospodovanje, oblast1, obvladovanje, prevlada, vladanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gospóščina1 -e ž

zgod. posestvo zemljiškega gospoda

SINONIMI:

ekspr. gosposko1

GLEJ ŠE SINONIM: oblast1, oblast1, posestvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gòzd gôzda m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grán -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gráški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem
♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grênka sôl -e solí ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó)
plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grúntar -ja m

pravn., zgod. lastnik celega grunta, kmetije

SINONIMI:

pravn., zgod. celak, pravn., zgod. celozemljak, pravn., zgod. zemljak

GLEJ ŠE: kmet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gubêrnij -a m z -em (é) zgod. ljubljanski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gurjúnski bálzam -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gutapêrča -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gúti gúmi -- -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gvájak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gvélf -a m (ẹ̑)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gvélf -a m, člov. (ẹ̑) zgod. |privrženec papeževe politike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gvélfski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a politika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hajdamák -a m (ā)
zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hajdamák -a m, člov. (á; ȃ) zgod. |ukrajinski upornik proti Poljakom; protirevolucionar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hajdúk -a m, člov. (ú) zgod. četa ~ov; slabš. |ropar, razbojnik|
hajdúkinja -e ž, člov. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hajdúštvo -a s, pojm. (ȗ) zgod. |boj proti Turkom|; slabš. |razbojništvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hájmatbúnd -a m (ȃȗ) zgod. |avstrijska ponemčevalna organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hájmvêr -a m (ȃȇ) zgod. |avstrijska domobranska organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hájmvêrovec -vca m s -em člov. (ȃȇ) zgod. |član hajmvera|
hájmvêrovka -e ž, člov. (ȃȇ) zgod.
hájmvêrovčev -a -o (ȃȇ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hájmvêrovski -a -o (ȃȇ) zgod. ~a akcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Hamurábijev zakoník -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Hánsa -e [za] ž, stvar. i. (ȃ) zgod. |združenje trgovcev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hanzeát -a m (ȃ)
zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hanzeát -a m, člov. (ȃ) zgod. |član Hanse; prebivalec hanzeatskega mesta|
hanzeátka -e ž, člov. (ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hanzeátski -a -o prid. (ȃ)
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hanzeátski -a -o (ȃ) zgod. ~i trgovci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hatišêrif -a m (ȇ)
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hatišêrif -a m (ȇ) zgod. |slovesna listina turškega sultana|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

helebardír -ja m s -em člov. (í) zgod. |vojak|
helebardírjev -a -o (í) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

helebárdnik -a m, člov. (ȃ) zgod. helebardir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hélsinški -a -o prid. (ẹ̑)
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

heteríja -e ž (ȋ) zgod. |skrivna protiturška organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hétman -a m, člov. (ẹ̑) zgod. |vojaški poveljnik na Poljskem, v Ukrajini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hétmanski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a oblast

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hétmanstvo -a s, pojm. (ẹ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hidrolát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hipermangán -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Hóffmannove kápljice -ih -ic ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Hóffmannov življênjski bálzam -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

holándska tekočína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hommáge -a [omaž-] m, pojm. (ȃ) izobr. |počastitev, poklonitev|; zgod. |zaprisega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hónved -a m (ọ̑)
zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov
// pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hónved -a m (ọ̑) zgod. |ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski|; člov., zgod. |pripadnik te vojske|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hónvedski -a -o (ọ̑) zgod. ~ polk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hórda1 -e ž (ọ̑)
slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; barbarske, roparske horde; naval vojaških hord
♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hórda -e ž (ọ̑) zgod. |predrodovna skupnost|; slabš. |velika nasilna skupina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Hórstijeva vôda za okó -e -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrúška -e ž (ȗ)
1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica
2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / voj. žarg. vojaka sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami / ekspr. električna hruška žarnica / nar. medvedove hruške plod gloga
3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške
● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

húba -e ž (ú)
1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15–20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube
♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
2. nar. severozahodno, nekdaj posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

húba -e ž (ú) zgod. |fevdalno posestvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

húbar -ja m s -em člov. (ȗ) zgod. |najemni delavec|
húbarka -e ž, člov. (ȗ) zgod.
húbarjev -a -o (ȗ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hudíčev kámen -ega -mna m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

husít -a m, člov. (ȋ) zgod. |pripadnik husitstva|
husítka -e ž, člov. (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

husitízem -zma m, pojm. (í) zgod. |češko versko in družbeno gibanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

husítski -a -o (ȋ) zgod. ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

husítstvo -a s, pojm. (ȋ) zgod. biti obsojen zaradi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

huzár -ja m s -em člov. (á) zgod. |konjenik|
huzárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

huzárski -a -o (á; ȃ) zgod. ~a uniforma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

iatrokemíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

íde íd ž mn. (ȋ) zgod. |13. oz. 15. dan meseca pri Rimljanih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ígra -e ž (ȋ)
1. glagolnik od igrati
a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo
b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra
c) igra na violino je ni motila / klavirska igra
č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra
d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre
e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov
2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra
// dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov
4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih
// izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser
5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre
// z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja
6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

igrálska družína -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonobórec -rca m (ọ̑)
zgod. ikonoklast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonobórec -rca m z -em člov. (ọ̑) zgod. ikonoklast
ikonobórčev -a -o (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonobórstvo -a s (ọ̑)
zgod. ikonoklazem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonobórstvo -a s, pojm. (ọ̑) zgod. ikonoklazem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklást -a m (ȃ)
zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklást -a m, člov. (ȃ) zgod. |nasprotnik čaščenja podob|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklást -a m

zgod. pristaš ikonoklazma

SINONIMI:

zgod. ikonoborec, star. kipoborec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

ikonoklástičen -čna -o (á) zgod.
ikonoklástični -a -o (á) ~ boj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklázem -zma m (ā)
zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklázem -zma m, pojm. (á; ȃ) zgod. |nasprotovanje čaščenju podob|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ikonoklázem -zma m

zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob

SINONIMI:

zgod. ikonoborstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

ílindénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ílindenski -a -o (ȋ) zgod. ~a vstaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilír -a m, člov. (ȋ) zgod. ilirec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilírec -rca m z -em člov. (ȋ) zgod. |privrženec ilirizma|
ilírka -e ž, člov. (ȋ) zgod.
ilírčev -a -o (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ilírija -e ž, zem. i. (í) zgod. |vzhodna jadranska obala; Ilirske province|
ilírski -a -o (ȋ) zgod.
Ilírec -rca m z -em preb. i. (ȋ) zgod.
Ilírka -e ž, preb. i. (ȋ) zgod.
Ilírčev -a -o (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilirízem -zma m, pojm. (í) zgod. |jezikovno narodnostno gibanje na Balkanu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilirízem -zma m

zgod., v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvaškem, s težnjo po združitvi južnih Slovanov

SINONIMI:

zgod. ilirstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

Ilírske provínce -ih -ínc ž mn., zem. i. (ȋ ȋ) zgod. |upravna enota dela slovenskih in hrvaških dežel|: v ~ih ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilírski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik
2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena
♦ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilírstvo -a s (ȋ)
zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilírstvo -a s, pojm. (ȋ) zgod. ilirizem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ilírščina -e ž, pojm. (ȋ) zgod. |jezik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

iluminát -a m (ȃ)
knjiž. razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat
♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

imé -na s

1.

beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje posameznega človeka

SINONIMI:

poimenovanje, star. imenovanje

2.

beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje posameznega iz iste vrste

SINONIMI:

naziv

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

domače rastlinsko ime

hišno ime

ilegalno ime

lastno ime

ledinsko ime

občno ime

osebno ime

partizansko ime

rastlinsko ime

rodovno ime

rojstno ime

skupno ime

zemljepisno ime

GLEJ ŠE SINONIM: ugled
GLEJ ŠE: beseda, imenovati, imenovati se, podpisati se, podpisati se, priimek, priimek, psevdonim, psevdonim, psevdonim, uveljaviti se, alias, kazalo, kazalo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba

Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

imperátor -ja m (ȃ)
nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator
// zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

impêrij -a m (é)
zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij
// v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij
♦ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

impêrij -a m z -em (é) zgod. rimski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

impêrijski -a -o (é) zgod. ~a moč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

imunitéta -e ž (ẹ̑)
1. pravn. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta
♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti
2. med. imunost: ugotoviti imuniteto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ìnaktivírani pívski kvás -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

indigenát -a m (ȃ)
zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove: dobiti, prejeti indigenat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

índigo -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

indíkcija -e ž (í)
zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem: datirati po indikcijah
// število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu, rimsko število:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

indíkcija -e ž (í) zgod. |označevanje let po petnajstletnih ciklusih|: datirati po ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

infirmárij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.