besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
kramljìv, -íva, adj. = zgovoren, gesprächig, C.
pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.-DSv.
pomoževáti, -ȗjem, vb. pf. sich nach Männer Art in ein ernstes, verständiges Gespräch einlassen: mož je zgovoren, prav rad pomožuje, Gor.; s svojimi znanci in prijatelji kaj pomoževati, Bes.
zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.-Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).