kàmen -mna m kamen: Lapis Kamen KMS 1780, A8b; kö (kamen) AIN 1876, 10; Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; grob, ki je bio zoſzejkani zkamna KŠ 1771, 154; Steno zidár zkamna zida BJ 1886, 6; je bo'zánſztvo priglihno kzláti, ali kſzrebri, vözrejzanomi kamni KŠ 1771, 397; jeli nyemi kamen podá KŠ 1754, 154; da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; pren. ſteroga vogléni kamen je Jezus Kriſztus KŠ 1771, 577; da bi ſze nyemi mlinſzki kamen okoli ſinyaka djáo KŠ 1771, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Maksimus -ma m osebno lastno ime
Maksim:
S. Maximus im. ed. pishe ǀ S. Proculus, inu S. Maximus im. ed. leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria ǀ pishe Valerius Maximus im. ed. ǀ de premaga apetit, kateri je imel Maximus im. ed. Junior ǀ ſe dobru rajmajo beſsede, S. Maxima rod. ed., kir pravi 1. Sv. Máksim (pribl. 580–662), spoznavalec 2. Dostopni viri za nobenega sv. Maksima ne poročajo, da bi bil zidar. 3. → Valerius 4. → Junior
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
manjǜkivati in manjìküvati -üjem tudi -am nedov. lenariti: Henyélni; manyiküvati KOJ 1833, 361; kak je potrejbno vſzeſzkouſz moliti, i nej manyükivati KŠ 1771, 230; je nej ſzlobodno Csloveki manyükivati BRM 1823, 361; Zvünejsnyim tálom manyükije KŠ 1754, 36; zidár nemanyükiva KAJ 1870, 74; Csi manyükijemo KŠ 1754, 24; Po jejsztvinaj vnougi doma manyiküjo BKM 1789, 448; po jejſztvinaj vnougi, domá manyiküjo SŠ 1796, 105; Csemi moski nemanyiküvajo KOJ 1845, 42; dönok je nej manyiküvao KM 1790, 42; Ali dönok je nê manyükivala KAJ 1870, 13; Vrág, i ſzvejt Szta nej manyiküvala BKM 1789, 393 manjükivajóuči -a -e ko je lenaril: vö idoucsi najſao je drüge manyükivajoucs ſztojécse i ercsé nyim KŠ 1771, 64; nego kaj ſzam nej nad vami manyükivajoucsi le'zao KŠ 1771, 551; vido je drüge ſztojécse na pláczi manyükivajoucse KŠ 1771, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mérni -a -o prid. merilni: Záto má [zidar] mêrno lato KAJ 1870, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nádra -der s mn. nedra, prsi: naj 1. vu ſzvoja nádra ſzégne i osláta, jeli má tejlo i krv KŠ 1754, 213; ribe lovit, te vlovlene v-nádra mecse SIZ 1807, 15; Dokecs zidár zida, teszács szi nepüszti v-nádra rôk, nemanyükiva KAJ 1870, 74; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj BKM 1789, 408; I komaj je na eden czio: Szmrt li noſzis vu nádraj SŠ 1796, 140; pren. nego nai on ſzám nai pervle noter ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; nai vu ſzvoja nádra noter ſzégne SM 1747, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
òpek -a m opeka: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore BJ 1886, 7; Stêno zidár zkamna ali zopeka (téglából) zida BJ 1886, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poléivati tudi poléjvati -am nedov. 1. polivati, zalivati, močiti: Jasz czeilo nocs moio posztelo poleivam ABC 1725, A8a; Zolijom mi pa polejvas Glávo BKM 1789, 163; zidár z-mortnov 'zlicov poléva na kamen KAJ 1870, 74; Trávnike, ka sze v-leti naj polevajo AIP 1876, br. 2, 8; Jaſz ſzam ſzadio, Apollos je polejvao KŠ 1771, 494; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5 2. oblivati: ſzkuzé me poleivajo SM 1747, 71 polévavši -a -e zalivajoč: i szamo nisterikrát malo de'zd'za bilô, polevavsi kukorco AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stéjna tudi sténa -e ž stena: Paries Sztejna KMS 1780, A8b; Sztejna Fal KM 1790, 93(a); ár je ta drüga [stran] prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9; Stêno zidár zkamna ali zopeke zida BJ 1886, 6; na drügoj sztejni szo viszile solszke regule KOJ 1845, 6; Sztênna tábla na sztêni viszi KAJ 1870, 9; na eden kup dao znoſziti z-blata ſztejne KM 1790, 68; Sojo i zblata ali zemlé napôkane stené BJ 1886, 6; Veszélo je bilou viditi po sztenáj aj-ja KOJ 1845, 15; i te ſzrejdnye ſztejne plout je doli vtrgno KŠ 1771, 577; pren. ti obeljena ſztejna KŠ 1771, 413; Tvoje ſztejne bom jasz zido BKM 1789, 324
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zidár, -rja, m. der Maurer.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zidár -a m zidar: Stêne zidár zida BJ 1886, 6; kamen, ſteroga ſzo zidárje zavrgli KŠ 1771, 706; Zidárje KMS 1780, A3b; Té je kamen zavr'zeni od váſz zidárov KŠ 1771, 351; pren. ſteroga zidár i napraviteo je Boug KŠ 1771, 691
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zidar [zidár]
samostalnik moškega spolazidar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zidar -ja m zidar:
Ieſt ſim en ſidar im. ed. ǀ kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri sidar im. ed., inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria im. dv. ǀ nekateri pak ſò taku shleht sidary im. mn., de sid ſam od sebe ſe podere ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … ſydarij im. mn. S. Proculuſa ǀ on ſam s' ſvojo roko je morter dellal, inu Sidariom daj. mn. ga je noſſil ǀ on nej plazhoval sidarje tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zídati -am nedov. zidati, graditi: I ſteri na toj pecsojni Zida KŠ 1754, 252; Stêno zidár zida BJ 1886, 6; zidaj sztené Jeru'zálema TA 1848, 42; Tvoje ſztejne bom jaſz zido BKM 1789, 324 zídani -a -o zidan: Szedem lejt je ona zidana KM 1796, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.