Benedikt XVI.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Benedikta XVI. tudi Benedikt Šestnajsti Benedikta Šestnajstega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ime papeža Ratzingerja
IZGOVOR: [benedíkt šéstnajsti], rodilnik [benedíkta šéstnajstega] tudi [benedíkt šestnájsti], rodilnik [benedíkta šestnájstega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bizantínec -nca m (ȋ)
1. slabš. klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bizantínec2 -nca m z -em (ȋ) |zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cekín -a m (ȋ)
zlat kovanec, zlatnik: dal mu je cekin; svetel cekin; mošnja cekinov; cekin za 40 frankov; kakor cekin čisto vino / beneški cekin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cekín -a m (ȋ) |zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cekín -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

červónec -nca m (ọ̑)
starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci
♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čúk -a m (ū; četrti pomen ȗ)
1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
4. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

darêjek -jka m (ȇ)
num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

devíčar -ja m (ȋ)
num. ogrski zlatnik s podobo Matere božje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dublón -a m (ọ̑)
num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja: vsi njeni diamanti so bili vredni več kot tisoč dublonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dukát -a m (ȃ)
zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat
♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dukát -a m (ȃ) |zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dukȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

florínt -a m (ȋ)
num. zlat ali srebrn florentinski novec: plačati dva florinta
// nekdaj zlatnik, srebrnik sploh:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

forínt -a m (ȋ)
1. denarna enota Madžarske: sto forintov
// kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint
2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

forint ► ˈfọreːnt fọˈreːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

goldínar -ja m (ȋ)
1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
// kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji
2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

goldínar -ja m
zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčijipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. goldinarček, star. rajniš, star. rajnšek, star. rajnški, num. renski goldinar
GLEJ ŠE SINONIM: srebrnik, zlatnik
GLEJ ŠE: srebrnik, rajniš, zlatnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

gvinêja -e ž (ȇ)
1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej
2. v angleškem okolju, nekdaj enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gvinêja -e ž (ȇ) |angleški zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

imperiál -a m (ȃ)
1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji
2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

imperiál -a [ija] m (ȃ) |ruski zlatnik|; snov. |sir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kováti kújem nedov., kovál (á ú)
1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo; kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo
2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev / kaznjence kovati v verige uklepati
3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo; sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček
// sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše
4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje; kovali so zaroto proti njemu; zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe
5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo
// udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
● ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

louisdor in luidor -ja in -a [luidór] m (ọ̑)
num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju: plačati pet louisdorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

napoleondór -a in -ja m (ọ̑)
num. francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.: deset napoleondorov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

napoleondór -ja m z -em (ọ̑) |zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

napoleondór -ja m
num. francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.pojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. napoleon
GLEJ ŠE: zlatnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

nôvec -vca m (ó)
1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik
♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu
2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nôvec -vca m z -em (ó) kovati ~e; zlat ~ zlatnik; star. posoditi ~e |denar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ógrski -a -o prid. (ọ̄)
1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
♦ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvaško-ogrska nagodba; sam.:, pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rájniš -a m (ȃ)
goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši
♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rájniš -a m
num. zlatnik, kovan od konca 14. stol. v Nemčijipojmovnik
SINONIMI:
num. renski goldinar
GLEJ ŠE SINONIM: goldinar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

rajniš nepreg. m goldinar: kadar sgubè en toler, en rajnish tož. ed., shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ je norz taiſti katerimu en doshnik da 60. Rainish rod. mn., kir li 50. je bil dolshan, ter deſſet naſai poverne (V, 77) ← nem. rheinischer (Gulden) ‛renski (zlatnik)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rajnški ► ˈraːi̯nčkė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

renski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
renska rensko pridevnik
IZGOVOR: [rénski]
ZVEZE: renski goldinar, renski rizling
PRIMERJAJ: Renska zveza, Rensko skrilavo hribovje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rumenják -a m (á)
1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak
2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rumenják -a m (á) zmešati ~e s sladkorjem; star. zlatnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sọ̑ld sọ̄lda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sólid -a m (ọ̑) |zlatnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sólidus in sólid -lida m (ọ̑)
num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sovereign tudi sôvrin -a [sôu̯rin] m (ȏ)
num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

statêr -ja m (ȇ)
num. starogrški zlatnik ali srebrnik: podariti zlat stater

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...
tȃvžentrọ̑ža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trdnják -a m (á)
zastar. srebrnik, zlatnik: dal mu je vrečo rumenih trdnjakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlát1 -a m (ȃ)
star. zlatnik: kovati zlate; sto zlatov / beneški zlati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlát1 -a m (ȃ) star. zlatnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlȃt zláta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlát -a m
1. zlato: Zlát Arany KM 1790, 95; Dugoványa imé arany (zlát) AIN 1876, 10; Od ofir csisztoga zláta KŠ 1754, 261
2. zlatnik: Czaszar je lih nej henyao z-szvojimi zlátih Goszpodo naspikati KOJ 1848, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlat1 [zlȃt] samostalnik moškega spola

zlatnik, dukat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatíca -e ž (í)
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatník -a m (í)
zlat kovanec: kovati zlatnike; podariti komu zlatnik; zlatniki in srebrniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zlatnika samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [zlatník], rodilnik [zlatníka]
ZVEZE: zlatnik poezije

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatník -a m (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatník -a m
kovanec iz zlatapojmovnik
SINONIMI:
zlati kovanec, ekspr. cekin, ekspr. cekinček, star. dukat, star. florint, star. forint, star. goldinar, ekspr. kovano zlato, ekspr. rumeni zlatnik, ekspr. rumeni zlatnik, ekspr. rumenjak, zastar. trdnjak, star. zlat1, star. zlati1, ekspr. zlatica, ekspr. zlati novec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024

zlatník, m. 1) das Goldstück, der Ducaten, Jan., DZ., Cel. (Ar.); — 2) die Goldgrube, Z., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlató -á s (ọ̑)
1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik
// pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov
// ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata
2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva
3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbna
● publ. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnici
♦ med. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; metal. nordijsko zlato zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žúti -a -o prid. rumen: Sárga, 'zuti -a -o AIN 1876, 11
žúti -oga sam. zlatnik: Ali grcski Czaszar z-szvojimi 'sútimi je tak dugo grou'sao vogerszke Velikáse KOJ 1848, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Število zadetkov: 61