kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje] 1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.