Tiskanje

caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola

1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup

2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup

2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim

FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik

1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan

2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren

3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen

3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen

FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolivržen -a -o deležnik

1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen

2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit

3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan

4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen

FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

malìč 1., -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn-Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

o zlodej nesrečni [ȍ zlọ̑dej nesrẹ̑čni] medmetna zveza

izraža jezo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.-DSv.; (prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zazlọ̑dẹjati, -am, vb. pf. einen Fluch mit dem Worte zlodej ausstoßen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! (nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodej [zlọ̑dej] samostalnik moškega spola

hudič, vrag, zlodej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodej -a m hudič, zlodej: hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej: Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlọ̑dẹjati, -am, vb. impf. mit dem Worte "zlodej" fluchen, Jarn., Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. mit "zlodej" fluchen, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodej mene vzemi [zlọ̑dej méne vzémi] medmetna zveza

izraža podkrepitev trditve

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodi zlodja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej: de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlòm 2., -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlomek1 [zlọ̑mǝk] samostalnik moškega spola

hudič, vrag, zlodej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zludi gl. zlodej ♦ P: 32 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zludjem [or. ed.] gl. z predl., zlodej ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zludjom [or. ed.] gl. z predl., zlodej ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.